Predsednica DIS je pri nizanju krutih dejstev o načrtnem prisilnem izganjanju ljudi z njihovih domov in iz domovin poudarila, da se je nasilje in zatiranje Slovencev začelo že kmalu po prvi svetovni vojni, ko je ostalo kar veliko zemlje in Slovencev v Italiji in Avstriji. Zaradi fašističnega nasilja in potujčevanja je moralo že med obema vojnama pobegniti ali se izseliti več kot 100.000 primorskih Slovencev. O njihovih kalvarijah sta na kongresu pričala Samo Pahor in Vera Adamič Papež, Jože Partl pa o pregonu koroških Slovencev iz avstrijske Koroške aprila 1942. Jiri Prokop iz društva Krog državljanov Češke republike je na kongresu spregovoril o izgonu Čehov, Judov in tudi nemških antinacistov z obmejnega ozemlja leta 1938 ter opozoril na politične pritiske, ki jih na češko državo izvajajo organizacije Sudetskih Nemcev. Mladen Veličković je orisal malo poznano dveletno begunstvo številnih Dalmatincev v taborišču v puščavi na Sinajskem polotoku. O krvoločnosti ustašev NDH, ki so se izživljali tudi nad otroki, je srhljive podatke predstavil Dragoje Lukić. Zelo veliko otrok je bilo med žrtvami nacističnega in fašističnega nasilja v Rusiji in Ukrajini, je poudaril prof. N. A. Mahutov, predsednik Mednarodne zveze bivših mladoletnih ujetnikov fašizma.
In prav zato, ker so izgnanci in begunci žive priče omenjenih strahot, so toliko bolj občutljivi za nastajanje novih fašističnih in nacističnih organizacij v Evropi. "Neofašizem in neonacizem največkrat delujeta pod krinko domoljubja," je v svojem referatu opozorila Ivica Žnidaršič. Da bi spodbudili večjo povezanost društev in organizacij v Evropi, ki vključujejo izgnance in begunce, so na predlog DIS na kongresu ustanovili Mednarodni odbor izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma, ki bo skrbel za medsebojno spoznavanje in ohranjanje zgodovinskih dejstev. S kongresa so poslali pismo vsem predsednikom evropskih držav, naj preprečujejo nastajanje fašističnih in nacističnih organizacij ter s tem ponovitev vojnih strahot. Pričakujejo tudi, da bo izgon številnih pripadnikov evropskih narodov ustrezno vključen v skupni evropski učbenik zgodovine.
