Brown je morda usodno napako naredil, ko je ministrico za lokalno upravo Hazel Blears, eno izmed vrste grešnic in grešnikov v škandalu, ki ga je sprožilo zlorabljanje poslanskih izdatkov, kot edino članico vlade javno kritiziral, rekoč, da je bilo to, kar je naredila (med izdatke je napisala več kot 15.000 evrov, ki jih ne bi smela), "povsem nesprejemljivo", čeprav je bilo podobno krvavih pod kožo najmanj devet članov vlade. Blearsova, ki je dobro vedela, da jo bo Brown med reorganizacijo vlade, ki jo pripravlja zaradi pričakovane laburistične velike volilne polomije na evropskih in delnih lokalnih volitvah, odstrelil, se mu ne bi mogla maščevati odmevnejše in v zanj slabšem času.

Maščevalni odstop

Svoj odstop je sporočila dan po napovedanem odstopu notranje ministrice Jacqui Smith, dan pred volitvami in manj kot dve uri pred najbolj priljubljenim političnim "programom" iz parlamenta, ki ga v živo prenaša televizija. To so Vprašanja premierju, ki dosežejo vrhunec med besednimi dvoboji premierja in šefa vlade v senci. S tem zadnjim je Blearsova vodji konservativcev Davidu Cameronu dala iztočnico za ugotovitev, da "vlada razpada pred našimi očmi", vodji liberalnih demokratov Nicku Cleggu pa, da je "Brownova vlada paralizirana, laburizem pa propadel". Oba sta Browna pozvala, naj takoj razpiše parlamentarne volitve. Brown je zavrnil te pozive in se branil z oguljenimi frazami o tem, da lahko samo on očisti politični sistem in povede Britanijo iz recesije.

Prav tako ni hotel ali mogel odgovoriti na vprašanje, ali namerava med pričakovano reorganizacijo odstaviti ali prestaviti finančnega ministra Darlinga, ki je zelo izkoriščal sistem poslanskih izdatkov. Ker sta včeraj napovedala svoj odstop tudi dva državna sekretarja, se postavlja vprašanje, ali gre za ministrsko "zaroto", začetek nanizanke odstopov ministrov in drugih članov vlade, ki bi s svojimi odstopi izsilili Brownov odstop.

Ker sta prvi odstopili ministrici Blears in Smith, dve od rekordnega števila laburistk, ki so bile izvoljene v parlament med prvo volilno zmago Tonyja Blaira leta 1997 in se jih je prijel vzdevek Blairove bejbe, je mogoče reči, da gre morda za še en, morda zadnji vsaj posredni obračun Browna in Blaira, katerih rivalstvo je dalo velik pečat vladavini novega laburizma.

Poslanska vstaja

Medtem ko se je Brown včeraj ukvarjal z ministri, je skupina uporniških laburističnih poslancev po trditvi dnevnika Guardian sprožila pravo vstajo, katere cilj je bil do konca včerajšnjega dne zbrati podpise najmanj 80 kolegov, ki bi se strinjali z zahtevo o premierjevem odstopu. Če bi jim to uspelo, bi moral Brown privoliti v volitve voditelja stranke in s tem premierja, ki se jih sam ne bi udeležil. Uporniki, ki so si pomagali z elektronsko pošto, trdijo, da utegne Britanija imeti novega premierja že prvi teden julija.

Gurdian trdi, da so uporniki sestavili natančen podroben tritedenski urnik za Brownovo odstranitev. Uporniki upajo, da bodo v nujnost Brownovega odstopa prepričali zadostno število ministrov, ki bi premierja obiskali na Downing Streetu 10 in mu dejali, da je čas, da se poslovi, ter ga pozvali, naj sam odstopi. S tem bi se izognili volitvam novega vodje, za začasnega naslednika določili skoraj zanesljivo ministra za zdravstvo, nekdanjega poštarja, 59-letnega Alana Johnsona, ta pa bi v razumnem času razpisal parlamentarne volitve brez dodatnega puščanja strankine krvi. Zdi se, da so Brownovi premierski dnevi šteti. Zlasti če bodo izidi današnjih volitev tako zelo slabi za laburiste, kot pričakujejo.