Žvanova preučuje bolezni možganov in ožilja, enega aktualnejših zdravstvenih, medicinskih in socialnih problemov sodobnega časa, sodelovala pa je tudi pri pripravi slovenskih smernic za zdravljenje migrene. Ob prejemu nagrade je doktorica z občinstvom delila misel: "Čim širši je um, tem bolj trpi zaradi svojih meja /.../ Hvaležna sem reviji Jana in drugim ustvarjalcem za to akcijo, ker je potegnila ženski um iz anonimnosti in dokazuje, da so tudi ženske lahko znanstvenice." Žvanova znanost piše z veliko začetnico in ob zahvali je preostalim znanstvenicam v dvorani čestitala ter jim zaželela uspešno pot tudi v prihodnje.
Merila za izbor naj znanstvenice leta so zelo stroga. Kandidatka mora biti registrirana v bazi raziskovalcev Republike Slovenije, v svojem rezimeju mora imeti raziskave, ki kažejo rezultate, prijavljen mora imeti raziskovalni projekt, ki še teče, predvsem pa gledajo na to, da njeno delo veliko doprinese k blagostanju kar najširšega kroga ljudi. Vsako leto nominirajo deset znanstvenic in jih najprej na kratko predstavijo vse hkrati, nato pa v petih izdajah po dve kandidatki še bolj podrobno. Bralke in bralci revije jih tako pobliže spoznajo in se lažje odločijo, katera je zanje najboljša znanstvenica leta.
Med nominirankami so bile še dr. Zalika Črepinšek s Centra za agrometeorologijo ljubljanske biotehniške fakultete, izredna profesorica na Fakulteti za družbene vede dr. Karmen Erjavec, vodja oddelka za genetsko toksikologijo in biologijo raka na Nacionalnem inštitutu za biologijo dr. Metka Filipič, vodja laboratorija za raziskave v okolju in izredna profesorica kemije na Univerzi v Novi Gorici dr. Urška Lavrenčič Štangar, dr. Mateja Logar s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani, dr. Andrijana Sever Škapin, profesorica za sociologijo in sociologijo spola na Filozofski fakulteti v Ljubljani dr. Milica Antić Gaber, dr. Tina Šmuc, ki že pet let raziskuje uravnavanje delovanja hormonov pri endometriozi in raku maternične sluznice ter dr. Irena Rogelj z Biotehniške fakultete, ki se pri svojem delu srečuje s problemi, povezanimi s hrano.
Pomen akcije odseva tudi odziv s strani vlade, saj so med govorniki na razglasitvi vsako leto tudi politična imena. Letos je navzoče nagovoril minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič. Ob tej priložnosti je povedal, da se statistično gledano stanje na področju znanosti za ženske izboljšuje, saj je njihovo število na doktorskem študiju že skoraj enako številu moških.
Dogodek so z glasbo popestrili Vita Mavrič in kvartet Akord, Ciril Zlobec je znanstvenicam namenil svojo edino pesem, posvečeno znanosti in umetnosti, na podelitev pa je "pomotoma" zašel tudi Albert Einstein. Prireditev je povezovala Bernarda Žarn.
