Čeprav so odkritje okostja označili za „izpolnitev sanj“ in „najbližje kar lahko vidimo od naših predhodnikov“, so bili nekateri neodvisni strokovnjaki skeptični do omenjene predstavitvi okamnine. Čeprav so bile podrobnosti o fosilu šele pred kratkim objavljene v znanstvenem glasilu PloS One, je bil o "neverjetnem odkritju" posnet že dokumentarni film, podpisana pa je tudi pogodba za knjigo.
Ido so odkrili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v bližini Darmstadta v Nemčiji. Po odkritju je bila več let del zasebne zbirke, pomembnost fosila pa je predstavil predstavnik prirodoslovnega muzeja v Oslu, Jorn Hurum.
Lemurju podobno bitje je živelo v eocenu, ki je bilo pomembno v razvoju zgodnjih primatov. Ida se od lemurjev razlikuje predvsem po odsotnosti spodnjih zob, s katerimi si omenjene živali urejajo kožuh, in prstov na zadnjih nogah, namenjenih praskanju. Skupina znanstvenikov je zato zaključila, da okostje ne pripada lemurju pač pa bitju, poimenovanemu Darwinius masillae.
Član raziskovalne skupine dr. Jens Franzen je Ido označil za „osmo svetovno čudo“, saj je dobra ohranjenost okostja nekaj, „o čemer paleontolog lahko samo sanja“. Ida nam zelo podobna, je dejal Franzen, ki je poudaril, da ima na prstih nohte namesto kremljev in roko, namesto tace. Ob tem je dodal, da Ido nekatere značilnosti ločijo od naših prednikov, kar jo bolj uvršča med naše "pratete" kot "prababice".
„Ida spada v skupino, iz katere so se kasneje razvili primati in človek, vendar po mojem vtisu ni neposredna prednica,“ je še dodal.
Dr. Hurum pa je prepričan, da je Ida neposredna prednica primatov in človeka. Dejal je, da bo s skupino strokovnjakov poskušal rekonstruirati stopalo Ide in dokazati, da je prednica ljudi.
