Kot so danes strokovnjaki z Biotehniške fakultete in z Zavoda za gozdove Slovenije pojasnili na Agenciji RS za okolje, želijo v projektu ugotoviti predvsem območja gibanja medvedov in vzroke za srečanja s človekom.

Agencija RS za okolje, ki izdaja tako odločbe za izreden odstrel medvedov kot tudi izplačuje škode po medvedu, je predlagala, da se vedenje o rjavem medvedu nadgradi tudi s tem projektom. Prvi zaključki projekta, ki se zaključi oktobra 2010 bodo tako znani konec leta 2010.

Vodja projekta Klemen Jerina z Biotehniške fakultete v Ljubljani je ob tem pojasnil, da je pred 100 leti medved v Sloveniji skoraj izumrl, saj je ostalo le nekaj deset osebkov, in sicer na kočevskem in snežniškem območju. Okrog leta 1970 so jih našteli okrog 160, po zadnjih podatkih pa jih je okrog 430.

V zadnjih letih se povečuje predvsem število problematike z medvedom, bližnja srečanja s človekom, napadi na drobnico, uničenje čebelnjakov. Leta 1977 so zabeležili približno 200 škod, leta 2007 se je ta številka približala 450.

Po besedah Jerine se medved približuje naseljem predvsem zaradi hrane, ki pa jo najde med drugim tudi zaradi številnih neurejenih odlagališč smeti, neurejenih kontejnerjev ipd. "Samo s povečanim odstrelom se škode verjetno ne bodo zmanjšale, z zaraščanjem pa ta problematičnost še bolj narašča," je poudaril.

Prepričan je, da je treba razkriti vzroke, zaradi katerih medved prihaja v bližino človeka. Osnovni vir informacij je tako GPS ovratnica, ki vsako polno uro posname lokacijo odlovljenih medvedov. Meri se tudi temperatura v ovratnici, ter hitrost gibanja medveda.

"Z omenjeno tehniko lahko ugotovimo tudi dnevne in tedenske migracije medveda," je pojasnil. Tako je bil na primer medved, ki so ga odlovili na Rožniku in ki so mu tudi nadeli ovratnico, v ponedeljek v bližini Trojan, dnevno pa prehodi približno 15 kilometrov. Ta medved ne kaže agresije, obenem pa tudi ne kaže strahu pred človekom.

Medvedi se jeseni pogosto premaknejo iz strnjenih gozdnih območij v bližino človeka in zahajajo na njive ter sadovnjake po hrano. Dostikrat pa se hranijo tudi v neurejenih smetiščih. Jerina je poudaril, da urejena krmišča ne zadržijo medvedov na določenem območju.

Vodja oddelka za gozdne živali in lovstvo na Zavodu za gozdove Marko Jonozovič je ob tem poudaril, da krmišča niso pomembna le za zadrževanje medvedov, temveč tudi za monitoring in izbirni odstrel. Pojasnil je, da je največ odlovljenih medvedov starih od dve do pet let, najstarejši pa je po njegovi oceni star preko 20 let.

"Vsak medved je po gibanju zelo individualen", je poudaril Miha Krofel, ki sodeluje kot raziskovalec na projektih povezanih z medvedom na Biotehniški fakulteti. Kot je pojasnil, se na primer medvedka Mirka giblje na manjšem območju in redno prečka hrvaško mejo, medvedka Ana pa se giblje na območju od Ljubljane do Snežnika.

Analiza gibanja se meri s pomočjo ovratnice, medtem ko na terenu popišejo mikrohabitatne značilnosti prostora, prisotnost virov hrane. V večini primerov pa preverijo, ko se medved približa naselju ali cestam.

Baterije v ovratnicah trajajo približno eno leto, po prenehanju delovanja ovratnice pa ta odpade, kasneje pa jo lahko ponovno uporabijo.

Pri izbiri dnevnih počivališč medvedi na bolj oddaljenih krajih iščejo lokacije, ki so na odprtem in omogočajo pregled nad območjem. Pri počivališčih v bližini človeka pa iščejo zaraščene terene, ki jim nudijo kritje.

Zadnjo smrtna žrtev, ki je bila posledica napada medveda na človeka, smo v Sloveniji zabeležili v zgodnjih 70. letih. V zadnjih 10 letih pa beležijo od enega do treh primerov telesnih poškodb.