Načelnik štaba združenih poveljstev, admiral Mike Mullen je pretekli teden v senatu na kratko pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je videl dokaze, da Pakistan povečuje svoje jedrske zaloge. Večje javne debate ni bilo, ker ZDA potrebujejo sodelovanje Pakistana v boju proti islamskim skrajnežem na meji z Afganistanom pa tudi v samem Pakistanu.
Kongres je v zadnjih tednih obravnaval predloge za povečanje vojaške pomoči Pakistanu na tri milijarde dolarjev v petih letih in povečanje civilne pomoči na 7,5 milijarde. Obamova administracija se trudi zagotoviti, da denar ne bo preusmerjen v jedrski program, vendar pa je jasno, da to niti ni potrebno. Pakistan namreč lahko zaradi ameriške pomoči v program jedrskega orožja preusmeri sredstva iz drugih virov.
Pakistan naj bi imel med 80 do 100 jedrskih bomb in pospešeno proizvaja uran, kmalu pa bo začel tudi plutonij in to v času, ko ZDA vse bolj skrbi, da to orožje ne bi padlo v roke islamskih skrajnežev. Obama si prizadeva za novo mednarodno pogodbo proti proizvodnji materialov za jedrsko orožje, vendar pa se Pakistan, skupaj z Indijo in Izraelom, doslej ni zavezal k omejitvam in ni član pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in materialov.
Pakistanski jedrski program zaposluje več 10.000 ljudi, med katerimi jih je okrog 2000 takšnih s kritičnim znanjem, potrebnim za proizvodnjo jedrskega orožja. Neimenovani tiskovni predstavnik pakistanske vlade je za New York Times potrdil, da Pakistan "ohranja minimalne kredibilne zmogljivosti odvračanja", vendar opozoril, da kakšne sankcije ZDA v tem trenutku ne bi poslale pozitivnega sporočila.
Pakistan svoje jedrske zaloge povečuje zaradi sosednje Indije, s katero sta v oboroževalni tekmi, tako kot nekoč ZDA in Sovjetska zveza. Kritiki administracije predsednika Georgea Busha trdijo, da so si prej zatiskali oči pred dejstvom, da je bilo doslej za Pakistan pomembnejše odvračanje Indije kot pa boj proti islamskim skrajnežem in šele pred kratkim naj bi se prioriteta prilagodila dejanski nevarnosti.
