Minister za zdravje Borut Miklavčič je za Dnevnik povedal, da bodo poslej pričakovali več odgovornosti od menedžmenta bolnišnic, ki so jim namenili ta denar. Slovenske bolnišnice so namreč imele zaradi izgub in neporavnanih obveznosti doslej vsako leto veliko dodatnih stroškov, med drugim zaradi zamudnih obresti.
Pričakujejo trajno sanacijo poslovanja
SB Izola bodo iz proračuna zagotovili 3,4 milijona evrov, SB Novo mesto 2,8 milijona, SB Murska Sobota pa slab milijon evrov. Denar bodo smele porabiti izključno za plačilo zapadlih obveznosti. Na ministrstvu za zdravje pričakujejo od bolnišnic tudi "realen" program ukrepov za trajno sanacijo poslovanja. Njihova vodstva bodo odgovorna tudi za to, da bodo bolnišnice s svojimi prihodki pokrivale stroške poslovanja, so napovedali na ministrstvu.
Višino zneska za zapadle obveznosti so določili na podlagi podatkov o poslovanju bolnišnic, gre pa za 80 odstotkov razlike med zapadlimi obveznostmi in terjatvami v letošnjih mesecih. Na ministrstvu za zdravje pričakujejo, da bodo lahko s ponovno vzpostavitvijo plačilne sposobnosti te bolnišnice pri dobaviteljih dosegale boljše pogoje in da se bo izboljšal njihov gmotni položaj.
Veliki stroški zaradi nepokritih izgub
Nalaganje izgub iz minulih let je nekaterim bolnišnicam povzročalo velike težave, je potrdila direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Darja Vižintin Zupančič. Neporavnane obveznosti so bolnišnicam namreč vsako leto onemogočale tekoče plačevanje računov in jim prinašale na tisoče evrov dodatnih stroškov.
Izgube so nastajale zaradi različnih vzrokov, med drugim zaradi "podfinanciranosti" nekaterih bolnišnic, je spomnila Vižintin-Zupančičeva. Pravi, da bi moralo ministrstvo za zdravje v skladu z zakonodajo kot ustanovitelj bolnišnic te izgube pokrivati, a tega v minulih letih ni počelo. Izgube so se medtem nalagale, med najbolj prizadetimi pa je bila izolska bolnišnica, kjer imajo zaradi neporavnanih obveznosti in posojil, ki jih morajo najemati, po besedah Vižintin-Zupančičeve okoli 300.000 evrov dodatnih stroškov na leto. Odločitev ministrstva za zdravje, da zagotovi denar za plačilo zapadlih obveznosti bolnišnic iz proračuna, se ji zdi zato primerna. Poudarila je, da je Združenje zdravstvenih zavodov ministrstvo za zdravje že pred leti začelo opozarjati, da bo treba izgube pokriti. Opozorila niso bila uspešna, saj je ministrstvo pričakovalo, da jih bodo lahko postopoma sanirali z racionalizacijo in povečevanjem programa. Lansko leto je večina bolnišnic sicer poslovala pozitivno, a s "tekočim" plusom večina ni mogla pokriti izgub, ki so se nalagale več let.
Največ, več kot 24 milijonov minusa, je imel konec lanskega leta ljubljanski UKC, sledila pa sta primanjkljaja Splošne bolnišnice Izola in ljubljanskega Onkološkega inštituta. Mariborski UKC je po drugi strani z lanskim plusom v celoti pokril izgubo iz minulih let, ki pa je bila resda precej nižja od izgube, ki se je z leti nabrala ljubljanskemu UKC, izolski bolnišnici in Onkološkemu inštitutu. Leta 2007 je imel ljubljanski UKC tako dobrih 36 milijonov evrov izgube, v SB Izola je znašala izguba dobrih 10 milijonov evrov, na Onkološkem inštitutu slabih 8 milijonov, medtem ko je imel UKC Maribor takrat "le" 2,5 milijona evrov izgube.
