"Nesprejemljivo pogojevanje"
"Pogojevanje varčevanja z zniževanjem plač je nesprejemljivo in popolnoma skregano z moralo. Na to ne bomo v nobenem primeru pristali. Strinjamo pa se, da je treba začeti varčevati. Tisti, ki predlagajo načine varčevanja, nam morajo dati ponudbo, kako si to predstavljajo, in izračune," je dejal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Poudaril je, da ne bodo pristali na varčevanje, ki bi bilo v škodo bolnikov. Po njegovih besedah je veliko drugih mehanizmov, ki so pri varčevanju bolj smotrni od posega v plače: "Za to naj poskrbi politika. Naj pogledajo, koliko se lahko privarčuje pri javnih naročilih". Spomnil je, da ne drži, da imajo vsi zdravniki po 45 dni dopusta- toliko jih imajo tisti z največ dopusta na najbolj izpostavljenih delovnih mestih, medtem ko jih ima večina manj. Dodal je, da dodatki pri zdravnikih v ničemer ne odstopajo od dodatkov ostalih pri zaposlenih v javnem sektorju, dežurstva pa so v skladu z evropsko direktivo plačana kot nadurno delo.
Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar je poudarila, da se je vlada zavezala, da bo ne glede na makroekonomske učinke zagotovila izplačilo tretjega korak dviga plač z januarjem 2010. "Pri tem bomo vztrajali. Še vedno trdimo, da je treba finančne rezerve zdravstva iskati drugje, še zlasti pri investicijah in v organizaciji, ne pa pri plačah," je dejala.
"Zamrznitev dviga plač v zdravstvu je neustrezen ukrep," se strinja predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Kalan Živčec. Opozorila je, da posega le na ozko področje javnega sektorja, hkrati pa se "vedno bolj govori le o zdravniških plačah", čeprav bi bilo treba ob posegu vanje enak ukrep izvesti tudi na drugih področjih javnega sektorja. "Ravno v sistemu plač v javnem sektorju pa se vidi anomalija uvrščanja zdravnikov v rigiden sistem, ki ne omogoča nagrajevanja glede na kakovost dela in pričakovane rezultate oskrbe," opaža Kalan-Živčecova. V Zdravniški zbornici Slovenije menijo, da se Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) varčevalnih ukrepov nista lotila na pravem koncu. Kalan-Živčecova je opozorila, da k pripravi varčevalnih ukrepov niso povabili stroke, ki bi jim lahko pri tem pomagala: "Menim, da bi moral biti vsak tak ukrep usklajen med zdravniško stroko, zdravstveno politiko in pacienti. Varčevanje v zdravstvu namreč ne sme posegati v pravice bolnikov in strokovnost zdravniškega dela".
"Z dopusti bi se skrajšale tudi čakalne dobe"
"Predlagatelji sprememb glede plač zdravnikov, ki so o tem govorili na skupščini ZZZS, lahko svoje pobude posredujejo Ekonomsko socialnemu svetu. Tam je priložnost, da se sindikati in delodajalci ponovno pogovorijo o razmerju plač in vseh drugih vprašanjih, ki jih ureja kolektivna pogodba, torej o dežurstvih in dopustih," ugotavljajo na ministrstvu za zdravje. Dodali so, da skrajšanje dopustov ne bi pomenilo finančnega prihranka, bi pa zato vplivalo na boljšo dostopnost zdravstvenih storitev in krajšanje čakalnih dob.
Pobude predstavnikov sindikatov in delodajalcev, usmerjene v zniževanje stroška plač zaposlenih v zdravstvu, so se v torek vrstile na seji skupščine ZZZS. Direktor ZZZS Samo Fakin je ob tem pritrdil, da bo treba najkasneje prihodnje leto skrajšati dopuste, ravno tako pa bo v primeru povečevanja brezposelnosti po njegovem nujno zamrzniti tretji in četrti korak dviga plač.
