Znamenja stabilizacije se kažejo tudi v Sloveniji, po tistem, ko sta se vrednost izvoza blaga in obsega industrijske proizvodnje po strmem padcu konec lanskega leta v prvem letošnjem četrtletju ohranjala na podobni ravni. "Še vedno pa obstajajo precejšnja tveganja, da bo kriza globlja, in sicer predvsem v primeru, če do zdaj sprejeti obsežni ukrepi ekonomskih politik za blažitev krize ne bi bili učinkoviti," še pravi Vasle.
Na trgu dela se je nadaljevalo zmanjševanje števila delovno aktivnih, ki je bilo februarja prvič po koncu leta 2003 tudi medletno nižje; število registriranih brezposelnih se je do konca aprila povečalo na 82.832 oseb. "V primerjavi z januarjem se je skupno število zaposlenih februarja zmanjšalo za 3514 oseb, od tega 80 odstotkov v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu," poudarja Vasle. Povprečna nominalna bruto plača se je februarja tretji mesec zapored znižala (za 2,4 odstotka), tokrat tudi v javnem sektorju. Skupna medletna rast plač pa se je tako upočasnila na 4,2 odstotka.
V Umarju ugotavljajo, da se je marca nadaljevalo umirjanje kreditne aktivnosti. Neto tokovi kreditov so bili negativni predvsem zaradi odplačevanja kreditov države, neto zadolževanje podjetij in nedenarnih finančnih institucij pa je bilo na najnižji ravni po letu 2005. Vloge prebivalstva so po štirih mesecih krepitve zastajale. Promet na Ljubljanski borzi je bil v prvem četrtletju na najnižji ravni od leta 2005, odkar so razpoložljivi podatki, osrednji indeks pa je aprila po dveh mesecih padanja zabeležil skromno rast.
