Evropski poslanci bodo klopi v Strasbourgu ta teden zasedali zadnjič pred evropskimi volitvami, ki se bodo v vseh članicah Evropske unije zvrstile od 4. do 7. junija. Predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering bo zato ob koncu mandata v sredo povzel delo parlamenta.
Tokratno zasedanje je zadnje, v katerem ima Evropski parlament 785 članov. Volitve bodo namreč potekale na podlagi Pogodbe iz Nice, ki predvideva zmanjšanje števila poslancev na 736. Stvari se bodo znova spremenile z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe, predvideno za leto 2010, po kateri se bo število poslancev do konca mandatnega obdobja 2009-2014 povečalo na 754, po prihodnjih volitvah čez pet let pa se bo zmanjšalo na 751.
Po volitvah se bodo poslanci novega, sedmega sklica parlamenta, na prvem plenarnem zasedanju zbrali 14. julija v Strasbourgu. Ob začetku zasedanja bodo predstavniki Evropske komisije parlamentarcem predstavili dosedanje in načrtovane skupne evropske ukrepe za zajezitev epidemije nove gripe, ki jo povzroča virus A H1N1 in se iz Mehike hitro širi po vsem svetu.
Evropski poslanci bodo drevi razpravljali o dveh zakonodajnih predlogih za boljše izvajanje načela enakosti med spoloma. O direktivi za enako obravnavanje moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost ter o izboljšavah na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk bo parlament glasoval v torek.
Dopolnila k spremembam direktive za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile, med drugim predvideva vsaj 20 tednov obveznega porodniškega dopusta po vsej EU. V uniji je pravica do porodniškega dopusta različna, in sicer traja od 14 do 28 tednov, v nekaterih primerih tudi do 52 tednov, vendar je plačan le del. Slovenska zakonodaja predvideva 105 dni (15 tednov) obveznega porodniškega dopusta, ki se začne 28 dni pred napovedanim rokom poroda, nadomestilo pa je ves čas 100-odstotno.
Drevi bo pred poslanci tudi predlog prepovedi trgovanja z izdelki iz tjulnjev, po kateri bodo na evropskem trgu dovoljeni le izdelki, pridobljeni s tradicionalnim eskimskim lovom na tjulnje ter izdelki, ki so posledica lova v skladu z nacionalno zakonodajo o trajnostnem upravljanju morskih virov.
Na dnevnem redu bodo danes tudi strožja pravila za opravljanje poskusov na živalih,v torek pa bo parlament obravnaval še zakonodajo o pravilih pri zakolu živali, ki se zavzema za dosledno preprečevanje trpljenja živali, vendar ob upoštevanju verske svobode.
Med pomembnejšimi zakonodajnimi svežnji, s katerimi so se poslanci ukvarjali v iztekajočem se mandatu, je zakonodaja o telekomunikacijah, ki jo bo parlament v okviru postopka soodločanja obravnaval v torek. Zakonodajni sveženj naj bi zagotovil spoštovanje temeljnih svoboščin uporabnikov spletnih storitev, varovanje njihove zasebnosti in zaščito potrošniških pravic. Po tehnični plati predvideva novo razdelitev radiofrekvenčnega spektra in povezovanje nacionalnih regulatorjev trga telekomunikacij.
V sredo tudi o programu za oživitev evropskega gospodarstva
Parlament bo v torek obravnaval tudi prenovljeno direktivo o energijskem označevanju, po kateri naj bi oznake za energetsko učinkovitost od A do G dobili vsi izdelki, ki vplivajo na rabo energije, tako v gospodinjstvih kot v trgovini in industriji ter tudi v gradbeništvu. Ob prenovitvi direktive, ki je z oznakami od A za najbolj energetsko učinkovit izdelek do G za najbolj potratnega že več kot 15 let del evropskega vsakdana, si parlamentarci prizadevajo za navajanje oznak tudi v oglasih za izdelke.
V sredo bosta na dnevnem redu direktivi o kapitalskih zahtevah, katerih namen je izboljšati mehanizme za nadzor tveganja v bančnem sektorju ter izboljšanje preglednosti in nadzora delovanja finančnih institucij. S tem naj bi EU okrepila krizno upravljanje finančnih institucij, povečala stabilnost finančnega sistema in preprečila pretirano izpostavljenost bank ter tako zmanjšala možnost ponovitve podobnih kriz v prihodnosti.
Poslanci bodo v sredo razpravljali tudi o financiranju energetskih projektov znotraj programa za oživitev evropskega gospodarstva. Zanje naj bi iz evropske blagajne letos in prihodnje leto namenili skupno skoraj štiri milijarde evrov. Gre predvsem za boljšo povezanost infrastrukture za prenos plina in elektrike med članicami, naložbe v vetrne elektrarne ter v obrate za zajemanje in shranjevanje ogljika. Med projekti je tudi plinovod od Avstrije do Ljubljane, za katerega je predvidenih 40 milijonov evrov.
Sredina popoldanska razprava bo namenjena poročilu o stanju človekovih pravic po svetu leta 2008 ter sklopu poročil o uveljavljanju in izvajanju pravice do azila v EU. Zadnje zasedanje v tem mandatu bodo poslanci sklenili v četrtek, ko bodo med drugim obravnavali program za sodelovanje s strokovnjaki iz tretjih držav na avdiovizualnem področju MEDIA Mundus.
