O ukrepih še niso želeli govoriti
O tem, kako bodo ravnali v primeru, če prašičja gripa izbruhne tudi v Sloveniji, Kraigherjeva včeraj ni želela govoriti. Zatrdila je, da strokovna skupina predstavnikov Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ministrstva za zdravje in klinike za infekcijske bolezni ljubljanskega UKC "bdi nad tem, da bodo uveljavljeni učinkoviti ukrepi, kadar bodo potrebni". O tem naj bi podrobneje spregovorili danes. Kraigherjeva je ob tem zatrdila, da so na tekočem z informacijami Svetovne zdravstvene organizacije, Evropskega centra za kontrolo bolezni in informacijami iz drugih evropskih držav.
"Virus, ki smo ga prej poznali pri prašičih in je izjemno redko prešel na ljudi, je spremenil svoje lastnosti, tako da se zdaj prenaša s človeka na človeka," je pojasnila Kraigherjeva. Poudarila je, da Svetovna zdravstvena organizacija neprestano bdi nad podatki o obolelih, ki se spreminjajo iz dneva v dan, in ocenjuje tveganje za javno zdravje. Hkrati težijo k temu, da bi v vseh državah oblikovali podobne ukrepe za preprečevanje širjenja in obvladovanje te bolezni.
Informacije o novem virusu so včeraj dajali le na IVZ; kot smo izvedeli v bolnišnicah, so sprejeli takšen dogovor.
Pri virusu je še precej neznank, ravno tako pa so različne ocene verjetnosti, da prašičja gripa preide v pandemijo. V Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO) so včeraj pojasnili, da večina ljudi verjetno nima odpornosti na prašičjo gripo, ki bi lahko preprečila okužbo. "Če je virus vzpostavil sposobnost učinkovitega prenosa s človeka na človeka, lahko povzroči pandemijo gripe." Kot dodajajo, je posledice morebitne pandemije težko predvideti, saj je odvisna od kužnosti virusa, obstoječe imunosti ljudi, "navzkrižnih" infekcij s sezonsko gripo, pa tudi od drugih dejavnikov. "Virusi prašičje gripe so lahko osnova za nastanek hibridnih virusov, ki bi nastali pri mešanju s človeško gripo in bi lahko povzročili pandemijo," so zapisali.
Virus naj bi najbolj ogrožal zdrave odrasle
V SZO so potrdili tudi to, da je "klinična slika" pri tistih, ki so za prašičjo gripo zboleli ob sedanjem izbruhu, drugačna od okužb z virusi prašičje gripe v minulih letih.
Med neznankami sedanjega izbruha so tudi vzroki za razliko med Mehiko, kjer je virus povzročil precej smrti, in ZDA, kjer so potrjeni primeri potekali v milejši obliki. Stroka se trenutno ukvarja še z vprašanjem, ali lahko sedanja cepiva za sezonsko gripo vsaj deloma ščitijo tudi pred virusi prašičje gripe.
Tiskovne agencije na drugi strani poročajo o oceni svetovno znanega kitajskega virologa Guan Yija, ki je pomagal pri boju s sarsem in ptičjo gripo, da "odštevajo do izbruha pandemije". Po njegovem predvidevanju širjenja virusa ne bo mogoče obvladati v kratkem času, saj se primeri že pojavljajo v skoraj vseh regijah, "slika pa se ves čas spreminja". Strokovnjake po svetu skrbi tudi to, da virus najbolj ogroža zdrave odrasle. Po hipotezi, ki naj bi bila precej verjetna, naj bi bil vzrok za to v pretiranem imunskem odzivu, do katerega lahko pride pri močnem imunskem sistemu.
