Evropski parlament si pred letošnjimi evropskimi volitvami, ki bodo v Sloveniji potekale 7. junija, znova pospešeno prizadeva za enakopravnost med spoloma. Med državami članicami, ki imajo največji delež žensk v Evropskem parlamentu izstopajo severne države. Estonija in Luksemburg dosegata pariteti, tj. 50 odstotni delež, blizu tega cilja pa so še Francija s 46,2%, Nizozemska z 48,1%, Švedska s 47,4% in tudi Slovenija z 42,9%. Po drugi strani pa Malta in Ciper sploh nimata poslanke v Evropskem parlamentu.
Tabele s podatki o zastopanosti žensk v Evropskem parlamentu najdete tukaj.
Na področju enakopravnosti med spoloma Evropsko unijo čaka še veliko dela. Pred kratkim je parlament pozval h kvotam in hkrati opozoril na pozitivne učinke uporabe volilnega količnika na zastopanost žensk. Da bi bilo izvoljenih čim več žensk, nekatere države poskrbijo z zakonodajo, v državah z dolgoletno tradicijo žensk v politiki pa stranke za to poskrbijo že prostovoljno. Francija je na primer zakonsko uvedla t. i. sistem zadrge, kar pomeni, da je na kandidatni listi vsak drugi kandidat ženska. Na Švedskem pa so stranke sistem zadrege uporabile prostovoljno.
Evropski državljani in predvsem državljanke se premalo zavedajo pomena evropskih volitev. Raziskave Eurostata so pokazale, da predvsem ženske ne poznajo dovolj dobro institucij Evropske unije, njihove vloge in kar je najpomembneje, njihovega vpliva na življenje Evropejcev in na pravice žensk. Ženske so v šoli uspešnejše učenke in predstavljajo 59% univerzitetnih diplomantov v EU, kljub temu pa v povprečju ženske v Evropski uniji še vedno prejemajo 15% manjše plače kot moški na enakih položajih. V Sloveniji je ta razlika 8-odstotna.
Naj spomnimo, da Evropski parlament odloča o prihodnosti skoraj 500 milijonov Evropejcev, se pravi približno 250 milijonov žensk. Ni torej vseeno, kdo nas bo zastopal v tem edinem neposredno izvoljenem evropskem telesu. Izvoljeni evropski poslanci bodo namreč naslednjih pet let, kolikor traja mandat parlamenta, oblikovali prihodnost Evropske unije in sprejemali odločitve, ki se tičejo splošnih zadev kot so podnebne spremembe ali pa področij, ki neposredno zadevajo življenje posameznika, kot so politike enakopravnosti med spoloma ali regulacija gensko spremenjene hrane.
