V Ljubljani so tako izmerili celo najtoplejšo prvo tretjino aprila, v Murski Soboti drugo ter v Novem mestu, Celju, ob slovenski obali in na Kredarici tretjo najtoplejšo. Ampak to je že preteklost, saj nas te dni precej bolj zanima srednjeročna vremenska prihodnost. Po ljudskem vremenoznalstvu moramo biti še posebno pozorni na jutrišnjega svetega Jurija.

Ker je blizu mlaja, ta nastopi v sobotnem jutru, se je bati pozebe, saj "če Jurij v prazno luno gleda, mu vsa slana zelenje spodjeda". Jurij tudi zakuri, a ne letošnji, ker so ga prehiteli že godovniki in godovnice iz prve polovice aprila, ki so nam jo pošteno podkurili. Jutrišnjega spremenljivega vremena bodo morda bolj veseli agrarno bolj dejavni posamezniki, saj "če je na Jurija dež in na Petra (29. junija) suša, se raduje kmetova duša".

Svetovni dan za vsakega od nas

Trenutne srednjeročne vremenske obete, ki sežejo že skoraj do konca prvomajskih praznikov, lahko na kratko povzamemo kot slab začetek - nekoliko boljši, a ne čisto dober konec. Pri tem je še dovolj časa za finese, ki se gibljejo med slab začetek - še slabši konec in dober začetek - še boljši konec. Verjamem, da si lahko s tako napovedjo pomagate kot z včerajšnjim časopisom ali snegom minule zime. Pa vendarle za prihajajoče praznične dni ne gre izgubiti upanja na vremenski "happy end".

Današnji svetovni dan Zemlje (in brez avtomobila) ter jutrišnji knjige in avtorskih pravic (svojo skledo so pristavili še veterinarji, kje pa smo vsi vmesni?) sta odlično izhodišče za predpraznični razmislek vsakega o tem, kar nas teži, in za početje tistega, kar nas veseli. Če le imamo za to čas, vse pogosteje je namreč ta bolj problematičen kot denar. Kljub obilici "svetovnih" dni, nekaj v letu je celo takih, ko nihče/nič ne praznuje, smo še najbolj veselih tistih, ko imamo lepo vreme. A pozor, za nekatere je vreme lepo tudi, "ko dežuje in pada voda z oblakov na strehe avtomobilov in dežnikaste ljudi".

Dežnikasti prazniki

Zadnji stavek smo našli na enem od spletnih forumov, kjer je včasih mogoče dobiti prav nenavadne besede in besedne zveze. Dežnikasti ljudje si vsekakor zaslužijo omembo v priljubljenem slovarju razvezanega jezika (http://www.razvezanijezik.org/). Tu sicer ne morete spremljati, kako se spreminja vreme, pač pa nove skovanke in umotvore v našem vsakdanjem jeziku, take, ki so povezane z vremenom.

Če že ne delate na sončni upravi ali ne navijate sončne ure, si lahko ogledate, kaj je babje leto (poletje), kaj pomeni deževati (liti) kot iz škafa in kaj je beraški gnoj ter na primer, kaj pomenita besedni zvezi dati vetra in scati v veter. Na istih straneh so zapisali, da "jezik ne živi samo v dveh razsežnostih narobe-prav ali grdo-lepo, temveč je povsod tam, kjer je treba in vredno nekaj reči, kjer bi bilo bolje molčati, kjer je treba kričati, kjer se razumemo in kjer se ne sporazumemo.

Šele iz vsega tega jezika nastane dovolj jezikovnega komposta in semena, s čimer lahko vsakdo obdeluje svoj jezikovni vrtiček in se vanj zateka po mir, ljubezen ali kar koli že pač potrebuje." Tudi zanimivo vremensko paberkovanje, dodajamo mi. Brez dežnikov in torej tudi dežnikastih ljudi tudi za praznično počitniške ne bo šlo, pa si zaradi tega nikar ne pokvarite razpoloženja. Sicer pa za vsakim dežjem posije sonce, tudi za praznike (ali po njih…).