Pri nas namreč organiziranje igre na srečo oziroma loterije z namenom prodajanja nepremičnin ni dovoljeno. Morda bi veljalo v teh kriznih časih zakonodajo prilagoditi, saj bi po vsej verjetnosti to pripomoglo k oživitvi nepremičninskega trga.
Vila za 99 evrov
Poglejmo zgodbo nemške lastnice, ki je vrsto let neuspešno prodajala svojo razkošno vilo v okolici Celovca. Omislila si je internetno prodajo. Obupana nadobudnica je interesentom ob fotografiji in opisu vile ponudila 9999 srečk, vsako po 99 evrov, in obljubila, da bo hišo dobil tisti, ki bo izžreban, za pičlih 99 evrov. Srečnežu vila za 99 evrov, lastnici pa v nekaj dneh 990.000 evrov nakazil. Ponudba je nepričakovano zbudila ogromno zanimanja in srečke so pošle v nekaj dneh. Manj kot 100 evrov za razkošno vilo, in to v žrebanju s komaj deset tisoč sodelujočimi, se je potencialnim kupcem očitno zdelo dokaj smiselno tveganje in dobra priložnost, izguba v primeru, če ne bi bilo sreče, pa tudi ne prevelika.
Ponudbe je gospa dobivala z vsega sveta, celo iz Združenih držav Amerike in Brazilije. Po pisanju Die Welta kar precej več, kot je bila uradno ocenjena vrednost - ta je znašala 830.000 evrov.
Srečni lastnik nepremičnine z dobrimi 400 kvadratnimi metri stanovanjske površine, več kopalnicami in razkošnim vrtom je postal neki Avstrijec. Po vsej verjetnosti je bil to njegov najboljši nakup v življenju.
Srečelov je v Sloveniji igra na srečo
Prodajalka vile se je seveda pred tem nenavadnim srečelovom pri notarju natančno pozanimala in pravno zavarovala. V času krize bi jo radi posnemali številni avstrijski prodajalci nepremičnin. Dobila je ustrezno soglasje finančnega ministrstva, postopek pa je bil tudi sicer izveden po vseh veljavnih zakonih in tako, da pri žrebanju niso nastali nobeni pravni zapleti. Ustrezno je bilo vnaprej urejeno tudi plačilo davka, ki bo, seveda, višji kakor pri navadni prodaji nepremičnin, kajti v tem primeru bo šlo za davek od iger na srečo. V nasprotnem bi lahko kaj hitro postal kaznivo dejanje, opozarjajo tisti, ki se zaradi finančnih težav in krize na nepremičninskem trgu že bojijo številnih amaterskih internetnih posnemovalcev.
Na ministrstvu za finance so posebej opozarjali, da veljavna slovenska zakonodaja s področja prirejanja iger na srečo, katere nadzor je v pristojnosti Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, tega ne dovoljuje. "Način prodaje nepremičnine s pomočjo izdaje srečk, ki naj bi se v zadnjem obdobju pojavil v nekaterih evropskih državah, bi bilo v skladu s slovensko zakonodajo po vsebini mogoče šteti med klasične igre na srečo. Klasične igre na srečo pa sme v skladu z določbami zakona o igrah na srečo (ZIS) trajno prirejati kot svojo dejavnost le delniška družba (prireditelj), ki ima sedež na območju Republike Slovenije, na podlagi posebne koncesije. Podelitev koncesije oziroma dovoljenja za prirejanje določene igre predstavlja zagotovilo, da takšna igra, če se izvaja v skladu s predloženimi pravili, zagotavlja igralcu možnost enakopravno potegovati se za dobitek z drugimi igralci in ga tudi dobiti. Obljubljanje dobitkov in sprejemanje vplačil brez dovoljenja ali koncesije pristojnega državnega organa bi predstavljalo nevarnost, da bi prireditelji prirejali igre po lastni presoji in po lastni predstavi o tem, kako naj bodo posamezne igre oblikovane in, ne nazadnje, kdo je upravičen do dobitka. Igre na srečo torej lahko prirejajo le tisti subjekti, ki izpolnjujejo zelo strogo predpisane pogoje in plačujejo predpisane dajatve. V skladu z določbami ZIS lahko na območju Republike Slovenije trajno prirejata klasične igre na srečo največ dva prireditelja.
ZIS poleg trajnega prirejanja klasičnih iger na srečo na podlagi posebne koncesije omogoča tudi občasno prirejanje klasičnih iger na srečo, so zapisali v sporočilu z ministrstva za finance. Občasno smejo klasične igre na srečo prirejati samo društva in nepridobitne humanitarne organizacije, in sicer zaradi pridobivanja sredstev za financiranje svoje dejavnosti, pri čemer pa morajo tudi ti prireditelji ob izpolnjevanju vseh zakonsko predpisanih pogojev najprej pridobiti dovoljenje ministrstva za finance.
