Več kot sto udeležencev konference, med katerimi so bili predsednik države Danilo Türk, "krizni" ministri", predstavniki delodajalcev in sindikatov ter preostalih segmentov civilne družbe, je namesto težko pričakovanih novih ukrepov tako znova dobilo priložnost, da povedo vse tisto, kar so si že povedali. Od predsednika države Türka smo slišali, da dno krize še ni doseženo in da bo izhod iz nje dolgotrajen. Znova je poudaril pomen solidarnosti in ustvarjalnosti ter pojasnil, da so potrebni tako kratkoročni kot strukturni ukrepi.

Pahor je znova zatrdil, da se je vlada na krizo odzvala pravočasno in v zadostni meri, da pa poglobitev krize zahteva dodatne ukrepe. Med njimi je poudaril racionalizacijo javnih izdatkov, reformo javnega sektorja, prilagajanje trga dela prožni varnosti, modernizacijo pokojninskega sistema z daljšim ostajanjem na delovnem mestu, reformo sistema socialne varnosti in znižanje davčne obremenitve dela. Izpad prihodkov pri znižanju davčne obremenitve dela bi nadomestili z obdavčitvijo dela premoženja, okoljskimi dajatvami, boljšo izterjavo davkov, učinkovitejšim odkrivanjem davčnih utaj in zmanjševanjem sive ekonomije.

Pahor je povedal, da je treba tehnološko prestrukturirati gospodarstvo in povečati njegovo konkurenčnost, prav tako okoljsko ozaveščenost. Vlada naj bi pripravila ukrepe za spodbujanje raziskav in razvoja ter za pospešitev investicij v železniško infrastrukturo in energetsko varčne projekte v javnem sektorju.

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), je spet ugotovil, da je za krizo kriv pohlep kapitala in da so zaposleni njena žrtev. Znova je pozval k večji občutljivosti politikov do problema mladih ter do zaposlenih, ki ne delajo za nedoločen čas. Opozoril je na nepravično razdelitev bogastva in šibke moralne vrednote ter predlagal vladi, naj ne straši ljudi z neprijaznimi reformami.

Borut Meh, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), je znova zagotovil, da se tudi delodajalci zavzemajo za socialno državo, a opozoril, da si lahko privoščimo le toliko, kolikor ustvarimo. Še enkrat je predstavil predloge delodajalcev, ki obsegajo izboljšanje likvidnosti gospodarstva s pomočjo večje posojilne aktivnosti bank, ukrepe za nov investicijski zagon in povečanje potrošnje ter nujnost sprememb na trgu dela v smeri varne prožnosti.