Vladajoča koalicija je namreč prepričana, da bi z morebitno referendumsko zavrnitvijo nedavno sprejetih sprememb odvetniškega zakona - gre za ponovno uvedbo obveznosti odvetnikov za zastopanje po uradni dolžnosti, za spremenjene določbe o disciplinskih postopkih zoper odvetnike, kjer bi v komisijah in v disciplinskem sodišču spet imeli večino odvetniki, in za spremembo, po kateri bi odvetniških tarif ne določal več državni zbor, ampak bi jih predlagala zbornica in bi z njimi moral soglašati pravosodni minister - nastale nepopravljive protiustavne posledice, zato pričakuje, da ustavno sodišče referenduma ne bo dopustilo.

V imenu opozicijske SDS, ki referendum zahteva, je Branko Grims ocenil, da je ta zahteva za ustavno presojo referenduma privlečena za lase. "To, da imamo skupino zelo glasnih odvetnikov, ki želijo povečati svoje dobičke, nikakor ne more biti razlog, da referenduma ne bi smelo biti. Nasprotno, ustavno sodišče bo moralo, če bo ljudstvu odreklo pravico do referenduma, to izjemno dobro utemeljiti," pravi Grims. Tudi profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani dr. Igor Kaučič meni, da ustavno sodišče pri presoji referendumske zahteve ne bo imelo enostavne naloge, saj bo moralo na eni strani presojati o možnosti nastanka protiustavnih posledic, na drugi pa o posegu v referendumsko pravico ljudi, ki je pri nas zelo visoko ustavnopravno čislana.

Po Kaučičevem mnenju kar nekaj elementov kaže na to, da bi z referendumom lahko nastale protiustavne posledice. Odvetniki so se namreč zaradi nasprotovanja zdaj veljavnemu odvetniškemu zakonu, ki je bil sprejet pod nekdanjim pravosodnim ministrom Lovrom Šturmom, odrekli nudenju brezplačne pravne pomoči in zagotavljanju obveznega zagovorništva v kazenskih zadevah. "Če bi se ta praksa, ki smo ji priča, nadaljevala, bi lahko govorili o protiustavnih posledicah," meni Kaučič.

Po njegovem je problem zlasti, ko gre za obvezno zagovorništvo. "Če bi nastal neki splošen pojav in bi torej res vsi odvetniki to zastopanje zavrnili - slišim, da se to praktično že dogaja - potem je to še kako resen problem," pravi Kaučič in opozarja, da bi taka praksa posegla v pravice obdolžencev. Pri odvetniškem zakonu pa gre po njegovih besedah tudi za vprašanje ustavnega položaja odvetništva, ki je po ustavi samostojna in neodvisna služba.

Profesor dr. Miro Cerar ocenjuje, da je v vsakem primeru koristno, da o referendumu presodi ustavno sodišče. Ustavni sodniki bodo morali, kot je pojasnil, o tem zelo pomembnem vprašanju odločiti v zelo kratkem času. To pa je po besedah Cerarja koristno, saj bomo v kratkem času dobili zanesljivo in pravno zavezujoče stališče. "Ta pravda, ki jo zdaj potrebujemo, ne spremeni nič bistvenega, lahko nas edino reši neustavnega referenduma ali pa potrdi, da je referendum ustaven in gremo lahko vsi nanj mirne vesti," še meni Cerar.

Kaučič je med drugim opozoril, da dosedanja praksa ustavnega sodišča, ki je v podobnih primerih že odločalo, ni enotna, zato je zelo težko oceniti, kako bi odločilo v tem primeru. V zadevi Vzajemna, ki je po njegovem najbolj podobna tej, sodišče leta 2006 ni dovolilo referenduma. Odločilo je namreč, da bi lahko z odložitvijo sprejetja in uveljavitve novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju nastale protiustavne posledice. Vendar pa so bila tu mnenja ustavnih sodnikov zelo deljena, saj so odločitev sprejeli s petimi glasovi proti štirim, kar je zelo redko.

Ustavno sodišče leta 2004 zaradi nastanka protiustavnih posledic prav tako ni dovolilo referenduma, katerega namen je bil preprečiti gradnjo džamije. V primeru tehničnega zakona o izbrisanih pa je referendum dovolilo.