Kako bi predstavili Pomurski tehnološki park?
Naš tehnološki park je nastal kot nadgradnja Pomurskega mrežnega podjetniškega inkubatorja, ki je bil ustanovljen leta 2003 in zdaj opravlja svojo funkcijo v parku kot program znotraj tehnološkega parka. Bil je prvi inkubator mrežnega tipa v Sloveniji. V Regionalni razvojni agenciji Mura, ki je bila pobudnica ustanovitve mrežnega inkubatorja in je tudi petdesetodstotna lastnica, smo ugotovili, da je zanimanje za podjetništvo v regiji izredno velik. Ne samo mladi na začetku svoje poslovne poti, za nove razvojne možnosti in ustanavljanje lastnih podjetij so se odločali tudi številni zaposleni v delujočih podjetjih. Poleg Mestne občine Murska Sobota so pokazali zanimanje še v Ljutomeru in Odrancih, zato so nastale enote tudi v teh občinah. Občine so lastnice druge polovice tehnološkega parka, in sicer v različnih deležih, medtem ko v tehnološkem parku le upravljamo s prostori na vseh lokacijah. Z eno upravo za vse enote in za vse člane smo še izpopolnili način delovanja v tehnološkem parku. Žal pa najemnina, ki jo dobivamo od članov, ne pokriva niti stroškov amortizacije, saj je infrastruktura, sofinancirana tudi z evropskimi sredstvi Phare, sicer zelo kakovostna, vendar izredno draga. Prostori, ki se dajejo v najem, so namreč opremljeni s pohištveno, telekomunikacijsko in računalniško opremo. Danes je Pomurski tehnološki park mednarodno prepoznavno središče za inovativna, tehnološka in na znanju temelječa podjetja, ki so stičišče generatorjev razvoja ter omogočajo boljši dostop do znanja, rezultatov raziskav, novih tehnologij in drugih naprednih storitev.
In kdo so lahko njegovi člani?
Naša shema delovanja je razdeljena na pet področij: biotehnologijo, modno industrijo in design, nove materiale, IKT tehnologije ter okoljske tehnologije in energetiko, seveda pa sprejmemo vse, ki ustrezajo pristopnim kriterijem. Vsekakor imajo prednost podjetja z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega in s projekti, ki so povezani z regijo. Prednost povezav in mreženja vidimo tudi v zanimanju tujih investitorjev za naše oziroma skupne projekte. Rezultat takšnega sodelovanja je tovarna avtodomov. V sodelovanju z lastniki, občino Odranci in RRA Mura je bil za nemškega investitorja pripravljen celoten projekt, od ustanovitve podjetja, do postavitve tovarne, ureditve vse dokumentacije, pridobitve ustreznih certifikatov, do izbora in izobraževanja zaposlenih. Podjetje je bilo v času, potrebnem za izgradnjo zmogljivosti in vzpostavitev ekipe nameščeno v prostorih inkubatorja, lansko jesen pa se je preselilo v svoje prostore in zagnalo proizvodnjo visokocenovnih avtodomov. Dodaten uspeh tega sodelovanja je tudi, da je več kot polovica dobaviteljev za izdelavo avtodomov iz naše regije.
Člane pri vas sprejemate drugače kot drugi. Zakaj?
Način našega dela se nekoliko razlikuje od ostalih. Prvič zaradi okolja, v katerem delujemo, in drugič, ker hočemo biti drugačni. Naš tehnološki park se financira večinoma s projekti, med katerimi jih je več kot devetdeset odstotkov evropskih. Manj kot desetodstotni prispevek države prek Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije nas usmerja, da člane ne izbiramo na podlagi razpisov, ampak na podlagi projektov. Mi vemo, da se zamisli ne rojevajo z razpisi, ampak so plod ustvarjalnosti, znanja, usposobljenosti, razvoja in poguma v danem trenutku, da se jih lahko uresniči. V našem tehnološkem parku poskušamo ustvariti najboljše možnosti za njihovo uresničitev, zato vse leto sprejemamo člane na podlagi ocene uresničitve projekta in prostorskih možnosti. Seveda pa morajo vsi kandidati tudi skozi postopek, ki je osnova za sprejem v park oziroma inkubator.
Ste z dosedanjim delom zadovoljni?
Če so zadovoljna naša podjetja, naši člani, smo zadovoljni tudi mi. Naše delo se kaže v uspehu članov, ki jih je glede na okolje, v katerem delujemo, veliko. Ne samo v številkah, ki so vredne spoštovanja, saj je od prvih desetih članov v inkubatorju danes v tehnološki park vključenih že 56 članov. Tudi število zaposlenih se je v petih letih delovanja s prvotnih 90 povečalo na sedanjih 188. Najbolj pa smo ponosni na to, da se je povprečna rast dodane vrednosti na zaposlenega povečala za 54 odstotkov. K temu je treba dodati še izredne uspehe posameznih članov. Naj izpostavim le prvih pet projektov v letu 2008: 1. Razvoj univerzalne platforme za potrebe kroničnih bolezni managementa, 2. Razvoj analize genske ekspresije in diagnostike (genski "prstni odtis" bolezni), 3. Simulacijski laboratorij in testiranje novih materialov v tekstilni industriji za potrebe angleške vojske, 4. Razvoj konzole in armaturne plošče v novi seriji avtomobilov Mercedes serije S in Porsche Cayenne, 5. Začetek proizvodnje visoko cenovnih avtodomov Carthago. Uspehov je veliko in lahko smo ponosni na dosežene rezultate podjetij.
Kaj pa sodelovanje z drugimi inkubatorji in tehnološkimi parki?
Uradno smo člani Združenja inkubatorjev in tehnoloških parkov Slovenije in člani Združenja inkubatorjev in start-up centrov jugovzhodne Evrope. Ker dajemo ključni poudarek na internacionalizacijo, smo vzpostavili mrežo partnerskih institucij po celi Evropi, s katerimi sodelujemo v mednarodnih projektih. Ti so naš glavni vir financiranja in hkrati dodaten program pomoči za naše člane. Izvrstno sodelujemo tudi z lastniki, še posebno z Regionalno razvojno agencijo Mura, dobro in pomembno pa je tudi sodelovanje z univerzami in univerzitetnimi inkubatorji, tako domačimi kot tujimi, saj pomurska podjetja za preboj v višji cenovni razred potrebujejo sodelovanje z institucijami znanja. Vse več je projektov, ki se neposredno vežejo na posamezno industrijo in izrabo potencialov pomurske regije. S projekti vedno stremimo k razvoju novih produktov in tehnologij, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost.
Načrtov imate še veliko. Katere boste uresničili najprej?
Nekaj nalog je povezanih z združenjem, saj ne želim biti predsednik le na papirju. Podal sem že nekaj pobud za spremembe in upam, da jih bomo uresničili. Glede našega tehnološkega parka imamo dve prioriteti: povečanje števila mednarodnih projektov in s tem širjenje ponudbe podjetjem ter povečanje kapacitet, saj se že dogovarjamo za četrto lokacijo tehnološkega parka, in sicer v Lendavi z uporabno površino 3657 kvadratnih metrov. Ključen za nas je tudi projekt odkupa odvečnih kapacitet od družbe Mura, d. d., v sklopu izgradnje gospodarskega središča in sočasna pomoč pri prestrukturiranju družbe. Tako se bodo ohranila zdrava jedra družbe, omogočen bo zagon visoke šole za design, oživelo bo delovanje tehnološkega centra za modno industrijo, vzpostavljen bo simulacijski laboratorij za testiranje novih materialov in zagnani bodo novi programi 'start-up' in obstoječih podjetij, ki jim je v parku postalo pretesno.
Ste se iz inkubatorja preoblikovali v tehnološki park zaradi financiranja?
Ministrstvo za gospodarstvo je pred leti obikovalo zelo učinkovit sistem spodbujanja 'start-up' podjetij, po katerem so povpraševali celo tujci. Razpis je bil namenjen novim podjetjem, konzorcijsko prijavo pa je pripravil posamezni park oziroma inkubator za vse člane. Podjetja se je tako razbremenilo administrativnega dela, finančni tok subvencij, ki so bila namenjena za podjetja, pa je šel prek parkov in inkubatorjev, ki so s tem pridobili instrument zavarovanja v primeru neplačevanja tekočih stroškov s strani podjetij na najeti infrastrukturi. Politika sofinanciranja je bila taka, da je vsak član konzorcija dobil subvencijo. Prejšnja vlada je sistem spremenila in danes se nova podjetja spodbuja prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS). Tu podjetja kandidirajo sama direktno za subvencije, Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) pa sofinancira promocijske aktivnosti parkom in inkubatorjem. Tehnološki parki in inkubatorji so s to spremembo izgubili pomen, ki so ga imeli pred tem. Postavlja se vprašanje, zakaj bi se sploh še osredotočali na pomoč novim podjetjem, ki so hkrati najbolj tvegana ciljna skupina. V razpisu SPS je recimo pogoj, da je podjetje najemnik prostorov parka oziroma inkubatorja, ne sme pa ustvarjati prihodkov na trgu. V praksi to pomeni tveganje nezmožnosti plačila najemnine in drugih operativnih stroškov, še posebno pri tistih podjetjih, ki na razpisu niso uspešna. Tveganje plačilne nesposobnosti in poravnavanje vseh infrastrukturnih stroškov ostane tako na parkih in inkubatorjih. Vsekakor je bilo preoblikovanje tudi posledica spremenjenega sistema podpore novim podjetjem.
Kaj menite o gazelah in drugih podjetniških priznanjih?
Podpiramo vse oblike promocije podjetništva, saj imajo prejemniki priznanj od tega le koristi. Včasih se nekateri šele takrat zavedo, da lahko dobra ideja in kapital pripeljeta do uspešne zgodbe in uresničitve ciljev. Nekatere zamisli sicer potrebujejo več sredstev in več časa, da se začetni vložek povrne. Kot član komisije za ocenjevanje 'start-up' podjetij ocenjujem, da se pojavlja vedno več kakovostnih in obetavnih podjetij.
Kakšen je vaš pogled na recesijo?
Za člane našega tehnološkega parka recesija sicer pomeni nevarnost, hkrati pa tudi priložnost, saj je prilagodljivost majhnih podjetij velika, še zlasti če niso vezana na enega samega odjemalca. Gledano realno je današnje stanje proizvodnje v večini podjetij, ki so rasla konstantno, enako stanju izpred dveh, treh let. Če je bilo takrat njihovo poslovanje pozitivno, ni treba ustvarjati panike. Treba je pregledati le variabilne stroške in jih prilagoditi zmanjšanju obsega prihodkov, pa bo ponovno gospodarska rast, in ne več recesija, tema dnevne politike in medijev. Za tehnološki park je recesija le priložnost. Smo storitveno podjetje in z razvojno naravnanimi evropskimi projekti moramo to čimbolj izkoristiti.
