Dokazni postopek zaradi zverinskega umora 19-letne Zagorjanke Nine Dobrič se s tem počasi končuje. Prihodnji četrtek bodo še dodatno zaslišali izvedenca Vanjo F. Rejca, ki je izdelal psihiatrično oceno za Hasanija, tožilka Manja Prezelj pa se je tudi že obvezala, da bo hitro modificirala obtožnico in z njo seznanila sodišče in zagovornike. Če zaslišanje psihiatra ne bo trajalo predolgo, lahko 9. aprila že pričakujemo zaključne govore tožilstva in obrambe.

Naj spomnimo, da se je Nina s prijateljico 14. septembra 2002 odpravila na prireditev Zarjavele trobente v Litiji, potem pa je obiskala še tamkajšnji motoristični klub. Prezljeva trdi, da so ji Trančar, Koprivnikar in Hasani, ki so bili tudi tam, zgodaj zjutraj obljubili, da jo zapeljejo do kraja, od koder bo lahko štopala domov. A v resnici so jo odpeljali do neke jase, kjer so jo brez vzroka začeli zverinsko mučiti - tudi tako, da so jo za vrat privezano na vlečno kljuko avtomobila vlekli po travniku. Potem so jo odpeljali k reki Savi in jo vrgli vanjo. Ninino truplo so našli 11 dni pozneje in takrat je obducent v celjski bolnišnici kot najverjetnejši razlog navedel utopitev. Šele po šestih letih, ko se je primera lotila skupina kriminalistov za reševanje nerešenih umorov, so prišli do trdnih dokazov, da ni šlo ne za nesrečo ne za samomor, ampak za grozljiv umor.

Zakaj natančno je Dobričeva umrla, še vedno ni čisto natančno razjasnjeno. Obducent je leta 2002 naredil le klasično sanitarno obdukcijo, ne pa tudi sodne. Dr. Jože Balažic je zato imel pri izdelavi izvedenskega mnenja malo podatkov, le obdukcijski zapisnik in fotografije trupla. Po njegovem mnenju je dekle najverjetneje umrlo zaradi kombinacije stisnjenja vratnih žil in grla, ko so jo privezano za vlečno kljuko vlekli po travniku. Na njenem vratu je namreč opazil značilno podplutbo s finimi vzporedno potekajočimi odrgninami, ki ji obducent ni pripisoval posebnega pomena. Vseeno pa Balažic ni izključil niti možnosti, da je takrat samo padla v globoko nezavest in je umrla, šele ko so jo vrgli v Savo. Kaj od tega je res, bi zagotovo lahko rekli le v primeru, če bi leta 2002 na truplu naredili preizkus s kremenčevimi algami: če bi obducent alge našel v njenem telesu, potem je bila v času, ko so jo vrgli v vodo, še vedno živa.

Balažica so vprašali, ali občutek dušenja povzroča tudi fizično bolečino, in izvedenec je to zanikal. Je pa dejal, da je dušenje nekaj strašnega, človek takrat občuti smrtno grozo oziroma smrtni strah.