Kazenski zakonik, ki je začel veljati 1. novembra 2008, je bil pripravljen po hitrem postopku, je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec in dodal, da so na ministrstvu nanj dobili več kot 70 pripomb. Te pripombe je po njegovih besedah preučil svet za kaznovalno pravo in po obširni razpravi so dosegli soglasje, da med vsemi pomanjkljivostmi ena še posebej izstopa.
To je vprašanje kazenske odgovornosti za mladoletne storilce kaznivih dejanj, je povedal Škrlec. Obstoječe formulacije v veljavnem kazenskem zakoniku so pri sodiščih očitno razumljene na ta način, da kaznivost za mladoletnike ni podana, dokler ne bo sprejet poseben kazenski zakon, ki ureja vprašanje mladoletnikov. Ob tem je Škrlec poudaril, da je kazenski zakonik predvideval, da bo vprašanje kazenske odgovornosti mladoletnikov urejal poseben zakon, ki pa ga še ni.
Vlada je prepričana, da pravne praznine ni in da veljavne določbe omogočajo pregon tudi za mladoletne storilce kaznivih dejanj, je povedal Škrlec. Ker pa kazensko pravo uporabljajo sodišča, so sodišča tista, ki lahko kazenske določbe tudi udejanjajo. Ministrstvo in vlada pa na odločitev sodišč nimajo vpliva, je poudaril.
"Zato vlada ne želi tvegati in ne želi prevzemati odgovornosti za tako stanje in želi storiti vse za to, da so kazenske določbe kar se da jasne," je dejal Škrlec. Svet za kaznovalno pravo je soglasno sprejel odločitev, da po nujnem postopku spremenijo kazenski zakonik z določbami, ki bodo jasno definirale, da se do sprejetja morebitnega novega kazenskega zakonika za mladoletnike ali druge odločitve o teh vprašanjih jasno uporabljajo določbe prej veljavnega kazenskega zakonika.
Na novinarsko vprašanje je državni sekretar pojasnil, da bo dokončno odločitev o tem, kakšna razlaga je pravilna, dalo ustavno sodišče. Kot mu je znano, je bila v sredo že dana zahteva za presojo ustavnosti omenjenih določb kazenskega zakonika. Vlada po njegovih besedah ne želi tvegati, da ustavno sodišče vendarle ugotovi, da pravna praznina obstaja, zato je že zdaj pripravila novelo kazenskega zakonika.
Glede priprav na naknadni zakonodajni referendum o zakonu o odvetništvu je Škrlec povedal, da se je vlada odločila za spremembo zakona zato, ker je grozila nepopravljiva škoda za državo. Z veljavnim zakonom je bila po njegovih besedah ustvarjena situacija, ko sodišče ni moglo postavljati odvetnikov za zagovornike po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in po pravilih brezplačne pravne pomoči.
Z novelo so možnost blokade odpravili, je prepričan Škrlec. V zagovor noveli zakona o odvetništvu je še pojasnil, da v odvetniške tarife niso posegali, razen v določilu, ko so jih znižali. "Tisti, ki zbirajo podpise za referendum, tvegajo, da bo prišlo do blokade sodišč in da bodo tisti, ki so pravne pomoči odvetnika najbolj potrebni in si je ne morejo privoščiti, lahko ostali brez brezplačne pravne pomoči," je poudaril državni sekretar.
