Ministrica je sicer pred koncem razprave ponovno zavrnila očitke predlagateljev interpelacije. Med drugim je Kresalova komentirala tudi trditev predsednika SDS Janeza Janše na sredini seji DZ. Za Janšo trditi, da je 25.000 t.i. izbrisanih v Sloveniji 17 let živelo brez vsakega statusa, "ni možno niti na Madagaskarju, kaj šele v Sloveniji".

Po besedah Kresalove leta 2004, ko je minister Bohinc izdal preko 4000 odločb, jih le 62 ni doseglo naslovnika. "V tem trenutku je bilo izdanih okoli 1500 odločb, kar je polovica od vseh, ki jih moramo izdati v tej prvi fazi reševanja vprašanja izbrisanih. Pošta je vrnila le nekaj deset nevročenih odločb," je pojasnila.

To po njenem mnenju "kaže na resnost priprav, doslednost izvedbe in strokovnost uradnikov, ki na tem delajo in postavlja na laž predsednika SDS".

V zaključku svojega nastopa je Kresalova opozorila, da se od 39 do zdaj obravnavanih odškodninskih tožb izbrisanih zoper RS noben od zaključenih postopkov ni končal s pravnomočno prisojeno odškodnino. Ob tem pa je še navedla, da je bila Slovenija samo v letih 2007 in 2008 tožena v 2258 primerih v skupni višini 12 milijard evrov. Če pa k temu dodamo še tožbe pred letom 2007, pridemo na skupni znesek 35 milijard.

Grims poudaril krivičnost izdajanja odločb, Kresalova človekove pravice in dostojanstvo

Način izdajanja odločb izbrisanim je krivičen do tistih, ki so ustvarjali Slovenijo in posebej do tistih, ki so v boju za njeno samostojnost plačali najvišjo ceno, je ob robu redne seje DZ poudaril Branko Grims (SDS). Ministrica Katarina Kresal pa pravi, da je šlo pri osamosvojitvi tudi za človekove pravice, enakopravnost in dostojanstvo.

Poslanec SDS Branko Grims je v izjavi za medije ob robu seje o interpelaciji zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal na vprašanje, katere vrednote danes zagovarja v DZ, dejal, da gre v prvi vrsti za odnos do lastne domovine oz. za vrednote domoljubja.

Tudi Kresalova je dejala, da gre za vrednote. "Ampak pri osamosvojitveni vojni ni šlo samo za samostojnost, temveč za človekove pravice, enakopravnost in dostojanstvo. Pri interpelaciji gre za spopad prava in grobe politike, je dejala.

Na vprašanje, kaj bi ob napovedih možnih izplačil odškodnin izbrisanim dejala tistim, ki živijo z nekaj sto evri na mesec, je Kresalova odgovorila, da je "v teh težkih časih nedostojno, da opozicija bije političen boj na hrbtih delavcev, študentov, upokojencev". Po njenih besedah do danes ni bila izplačana še nobena odškodnina.

Grims je nasprotno prepričan, da stroški bodo, in sicer večplastni. Ob tem je navedel stroške izdajanja odločb, nadalje sodne stroške, stroške odvetnikov, socialnih transferjev in na koncu odškodnine.

"Vse to bomo plačevali davkoplačevalci. Ta račun bo prišel čez nekaj časa in takrat bo prepozno, račun pa bo velik," ocenjuje Grims.

Kresalova ob tem pravi, da so grožnje preveč apokaliptične in da so konkretna dejstva drugačna. Do danes ni bilo izplačanega nič, je še zatrdila.