Grims je uvodoma poudaril, da današnje razprave ne bi bilo, če bi bila vladajoča koalicija sposobna z opozicijo poiskati konsenz o ustavnem zakonu. Tega so v opoziciji vložili in v njem predlagali obravnavo vsakega primera med t.i. izbrisanimi posebej, a pripravljenosti za pogovor po besedah poslanca SDS ni bilo. Kot je prepričan, gre pri ravnanju koalicije za politični prestiž in pridobivanje novih volivcev.

Meni, da bodo t.i. izbrisani dobili odškodnine. Ob tem je navedel primer, da je Aleksandar Todorović že dobil pozitivno sodbo, ki predvideva odškodnino, ki bi skupaj z obrestmi po Grimsovo znašala do 55.000 evrov. Iz tega vidika lahko po njegovem trdimo, da so bile zadnje volitve velika volilna prevara.

Grims je omenil tudi obisk predsednika odbora DZ za zunanjo politiko Iva Vajgla v Beogradu, kjer je slednji napovedal izdajo odločb in izplačilo odškodnin. Poslanec SDS se je vprašal, "komu se ta oblast čuti odgovorna", saj je bilo povelje za napad na Slovenijo izdano ravno v Beogradu.

Kresalovi Grims očita, da je k urejanju problematike pristopila na neustrezen način. Že sam izraz izbrisani ima po njegovih besedah politično noto, ki je zanj napačna. Kot je pojasnil, se je uporabljal v primeru baltskih držav, kjer se je to dejansko zgodilo, medtem ko je v Sloveniji uporaba tega izraza zavajajoča. Prepričan je, da nobena svetovna država ni ravnala tako "benevolentno" v času svojega nastanka. V Sloveniji je po njegovem namreč prišlo zgolj do prenosa v register tujcev, izbrisan pa ni nihče.

Zavrnil je namige, da bi pri dejanjih, opravljenih pri tem prenosu, kdo ravnal nezakonito. Ustavno sodišče pa je po njegovih besedah razsodilo za deset let nazaj, vendar o 81. členu zakona o tujcih, o katerem sploh ne bi smelo. Pri tem se je Grims skliceval na mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Toneta Jerovška. Kot je dejal Grims, si je ustavno sodišče dovolilo, da je poseglo v temeljno ustavno listino in razglasilo njen del za neustaven, kar "je popoln absurd".

Omenil je, da sta ustavni zakon, ki ga predlaga opozicija, sicer podprla tudi nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek in premier Borut Pahor, ki se je kasneje premislil. Grims Kresalovi očita tudi ignoriranje referendumske odločitve, saj ima ljudstvo v demokraciji najvišjo oblast. Med drugim je opozoril, da so žrtve vojnega nasilja v neenakopravnem položaju v primerjavi s t.i. izbrisanimi.

Brez ustavnega zakona po njegovih besedah ni mogoče izločiti špekulantov in agresorjev, ki bodo, kot je dejal, tudi med tistimi, ki bodo prejeli te odločbe in odškodnine. Stroški pa po Grimsovo že nastajajo, in sicer zaradi samega izdajanja odločb. Kasneje pa bodo nastali tudi sodni in odvetniški stroški, nato pa odškodnine, je še pojasnil Grims.