Ker je več kot polovico le te "pokrila" s prenesenim dobičkom in kapitalskimi rezervami v skupni višini 51,7 milijona evrov, je čisti poslovni "minus" Infond Holdinga zadnji dan leta 2008 znašal 30 milijonov evrov. To je še vedno manj kot polovica osnovnega kapitala družbe (42,1 milijona evrov), ki je po zakonu o finančnem poslovanju podjetij pogoj za kapitalsko neustreznost. Do te Infondu Holdingu, ki je imel še predlani 28 milijonov evrov dobička, po novem manjka manj le še manj kot 12 milijonov evrov "minusa". V primeru tovrstne neustreznosti bi morala uprava družbe pripraviti načrt za zagotovitev kapitalske neustreznosti, ki bi vključeval povečanje kapitala, in ga predstaviti nadzornemu svetu.
"Zaradi padca tečajev vrednostih papirjev kot posledice finančne krize smo naložbo v Mercator, kjer smo lastniki četrtine delnic, slabili, pri čemer smo sledili načelu konservativnosti. V kolikor slabitve ne bi opravili, bi bil čisti poslovni izid pozitiven v višini dva milijona evrov," je za Dnevnik povedal direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar in dodal, da "ne pričakuje, da bodo revidirani rezultati poslovanja drugačni od nerevidiranih rezultatov". Infond Holding je lani podvojil kratkoročne obveznosti z 221 na skoraj 440 milijonov evrov, družba od lani nima več niti evra dolgoročnih obveznosti, opaziti pa je, da so v družbi veliko večino delniških naložb iz kratkoročnih prekvalificirali v dolgoročne.
Na vprašanje, kdaj bodo upniki v skladu s sklepom januarske skupščine dokapitalizirali Infond Holding, je Rutar odgovoril, da bo "korekten emisijski znesek delnice mogoče korektno določiti šele po tem, ko bodo znani revidirani rezultati poslovanja". To naj bi se zgodilo sredi aprila. Največji vložek terjatev v kapital naj bi prispevala družba Center naložbe, ki ima že zdaj v lasti večino Infond Holdinga.
