Okrožna državna tožilka je nekoliko spremenila obtožbo, in sicer Mištrafoviću očita kaznivo dejanje dveh umorov iz koristoljubja in na zahrbten način. Kot je poudarila v svoji zaključni besedi, so mu kaznivo dejanje v celoti dokazali. Mištrafović se je, kot je tudi sam priznal, ukvarjal s športnimi stavami in igrami na srečo. Denarja mu je kmalu zmanjkalo in si ga je nato sposodil od matere Drage. Kasneje pa ga je tudi ukradel.
Ob njegovem razmišljanju, kako priti do denarja, je Devčič Svetkova poudarila, da je Mištrafović tudi sam pomislil, kako bi bilo lažje, če staršev ne bi bilo. Zato je kaznivo dejanje umora po njenem mnenju storil iz koristoljubnosti, da bi se dokopal do premoženja staršev.
Tožilka je tudi opisala, da je obdolženi živel v izoliranosti, v hudi emocionalni napetosti in brezupu zaradi nezadovoljstva staršev z njegovim načinom življenja. Navedla je tudi mnenje sodne izvedenke, da je Mištrafović čustveno pretirano občutljiv in svoja čustva težko obvlada.
V nadaljevanju je še pojasnila, da naj bi obdolženi, po kopičenju teh negativnih čustev, na zahrbten način sprva s pilo in izvijačem za hrbtom napadel mater. Hudo ji je poškodoval glavo in možgane ter ji prizadejal še 13 ran. Zatem pa je s sekiro pokončal spečega očeta. Devčič Svetkova je poudarila, da je obdolženi nato odstranil orodje ter v hiši podtaknil požar. Pri tem naj bi bila, kot je tožilka povzela mnenje izvedenke, "njegova sposobnost razumevanja zmanjšana, a ne bistveno".
Ob koncu je tožilka navedla tudi olajševalne okoliščine, kot so nekaznovanost, obžalovanje, priznanje in mladost. Za vsak umor je tako predlagala 20 let zapora oziroma enotno kazen 30 let zapora, ki je bila v času kaznivega dejanja, po kazenskem zakoniku, najvišja možna zaporna kazen.
Zagovornica obdolženega Maja Kristan pa je poudarila, da tožilstvo Mištrafoviću očita dve kvalificirani obliki umora iz koristoljubnosti in na zahrbten način, kar pa po njenem mnenju obdolžencu ni bilo dokazano. Kristanova meni, da utemeljevanje koristoljubnosti z dejstvom, "da ni delal, ali da se je ukvarjal z igrami na srečo ali pa, da je dolgoval denar materi, je premalo".
Ob tem je poudarila, da je obdolženi v rani mladosti bil močno čustveno prikrajšan ter da je bilo v družini nesprejemljivo izražanje stiske ali čustev. Poleg tega pa je bil vzgojen v človeka, ki svojim staršem in njihovim zahtevam ne sme reči ne.
O zahrbtnosti dejanja pa je zagovornica pojasnila, da zgolj napad od zadaj oziroma napad spečega človeka še ne pomeni izpolnitve kaznivega dejanja na zahrbten način. Po njenem mnenju sodišče ne bi smelo izreči obsodilne sodbe za kvalificirani obliki, saj gre po njenem za temeljni obliki kaznivega dejanja. Prav tako kot tožilka je Kristanova pozvala sodišče, naj upošteva številne olajševalne okoliščine.
Kot zadnji je spregovoril obdolženi Mištrafović in v svoj zagovor povedal, da svoje ravnanje močno obžaluje. To dejanje je bilo po njegovih besedah "skrajno in nečloveško". Poudaril je, da tega ni naredil iz koristoljubja. Tisti dan naj bi izgubil nadzor nad samim seboj, "saj je že ves čas poslušal, kako so mu starši govorili, da nima nič, da je strošek in breme". Prizadelo pa naj bi ga tudi, ko je videl, "kakšno razočaranje nad njim je v očeh njegovih bližnjih".
To mu je vzelo voljo do dela, poleg tega pa je zapostavljal sebe, svojo družbo in ambicije. Kot je sam še povedal, se je počutil v začaranem krogu brez izhoda. Večkrat naj bi pomislil tudi na samomor. Pojasnil je, da je kaznivo dejanje priznal, ker je bila bolečina prevelika. Sedaj pa je, kot je povedal, še vedno šokiran nad tem, kar je storil. "Hudo je, ko spoznaš, da je v tebi tujec," je dodal.
Ob koncu je še poudaril, da ne bo obupal ter da se želi šolati in zaposliti. Tako je sodišče pozval, naj mu najprej pomaga na poti nazaj v normalno življenje.
