V skladu s statutom IAEA generalnega direktorja za štiriletni mandat imenuje Svet guvernerjev z odobritvijo Generalne konference. 66-letni El Baradej se je lansko jesen odpovedal četrtemu mandatu na čelu IAEA.

Tako 69-letni Minty kot 61-letni Amana kot veleposlanika v IAEA že vrsto leta zastopata svoji državi, dejavna pa sta na področju vojaške razorožitve. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ima med diplomati iz vrst 35 članic Sveta guvernerjev veliko več možnosti Amano, kljub temu pa nekateri dvomijo, da bo lahko zbral potrebno dvotretjinsko večino za izvolitev.

Mintyju kot enemu izmed vodilnih predstavnikov Gibanja neuvrščenih zaradi stališč glede iranskega jedrskega vprašanja evropske države in ZDA niso naklonjene. Južnoafričan, katerega podporniki v prid njegovi kandidaturi navajajo dejstvo, da je JAR kot edina država na svetu prostovoljno opustila jedrsko orožje, se je namreč vedno zavzemal za pravico neuvrščenih do lastnega jedrskega programa. Poleg tega bi bil drugi Afričan na čelu IAEA po El Baradeju, kateremu bi lahko bil podoben tudi po jasnem izražanju političnih stališč.

A tudi Amano, ki sam meni, da je za delovno mesto kvalificiran, ker je Japonska edina država z izkušnjo jedrske bombe za nekatere Evropejce ni ravno najbolj zaželen kandidat, primanjkovalo naj bi mu karizme. "Nobenega med njima dejansko ne dojemajo kot idealnega kandidata," je izjavil neimenovani diplomat pri IAEA, a je bil ob tem nek drug diplomat mnenja, da "nikoli ni popolnega kandidata, ki bi užival podporo vsega Sveta guvernerjev".

35-članski Svet guvernerjev bo danes v največ treh tajnih krogih glasovanja izbiral med omenjenima dvema kandidatoma. Če danes nobeden izmed njiju ne bo prejel potrebnih 24 glasov, bodo v petek še v enem krogu odločali o kandidatu, ki je v prvih treh krogih prejel največ glasov.

Če tudi v petek ta ne bo prejel dvotretjinske večine glasov - v tem krogu sicer zadostuje dvotretjinska večina navzočih guvernerjev -, se bodo lahko za položaj potegovali novi kandidati. V tem primeru naj bi se za nasledstvo El Baradeja potegovalo več kandidatov iz Latinske Amerike, navaja dpa.

Naloga generalnega direktorja IAEA je sicer predvsem članicam agencije in podpisnicam Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja pomagati pri mirni uporabi jedrske energije. To nalogo je v zadnjih 15 letih zasenčilo težavno izvajanje nadzora nad državami, pri katerih obstaja sum, da na skrivaj skušajo pridobiti jedrsko orožje.

Položaj generalnega direktorja IAEA pa je v teh letih postal eden izmed najbolj izpostavljenih v mednarodnih organizacijah, morda na drugem mestu za generalnim sekretarjem ZN.

El Baradej je kot vodja IAEA v mednarodni skupnosti svoj pečat pustil predvsem pri iranskem jedrskem vprašanju. Iran je od leta 2002 v središču nadziranj, ki jih opravljajo inšpektorji IAEA. El Baradej se je ob tem ves čas zavzemal za mirno rešitev jedrskega vprašanja, zaradi česar je prišel v navzkrižje z administracijo nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha.

Prav zaradi prizadevanj za preprečevanje uporabe jedrske energije v vojaške namene pa si je El Baradej skupaj z IAEA leta 2005 prislužil Nobelovo nagrado za mir.

Njegovega naslednika čakajo težavne naloge. Preiskava, ki jo v spornem iranskem jedrskem programu izvaja IAEA, je v slepi ulici. V preiskavi proti domnevnim nelegalnim prizadevanjem Sirije na jedrskem področju je prišlo do malo oz. skoraj nič napredka. Poleg tega svet trenutno doživlja "jedrsko renesanso", ki s seboj prinaša tudi različne izzive na področju jedrskega orožja.