Poleg tega dostop nezaposlenim do mesta gradbenih del ponekod ni onemogočen, kar predstavlja nevarnost. Razprava je stekla v navezavi na tragedijo 20. marca, ko sta dve češki študentki nepooblaščeno vstopili na gradbišče stanovanjsko-poslovnega objekta Devetka v Čopovi ulici in so se pod njuno težo zlomile deske, zato sta padli v jašek, ena pa je pri tem umrla. "MOL se ne čuti odgovorne za ta dogodek," je poudaril Janković, saj je odločitev posameznika, da stopi na gradbišče, individualna.
Pojavilo se je vprašanje, zakaj se dela na številnih gradbiščih ne zaključijo po več let - območje običajno samo ogradijo in tako ostane za nedoločen čas - kot primer pa je Janković obravnaval Bežigrajski dvor, kjer je zemljišče na pol pozidano s poslovnimi in stanovanjskimi zgradbami ter obdano s kupom gramoza, ki iz katerega poganja rastje. "Tisto zemljišče je v lasti Republike Slovenije, kako naj MOL ukrepa? Predloga za rešitev pa nihče ne da," se je branil župan, a pomislil, da bi lahko z namenom preprečevanja tako imenovanih večnih gradbišč uvedli nekakšne takse na takšna zemljišča. "Državna inšpekcija mora izdati pritožbo glede nezaključenih gradenj, vendar če odloči, da gradbišče ni nevarno za življenje, naloga ne izda," je pojasnil, kar se je verjetno zgodilo v tem primeru, sicer pa je običajno razlog v tem, da investitorji in interesne skupine ne najdejo skupnega jezika, zato zadeva obstoji. "Strinjam se, da bi bilo treba tovrstna gradbišča odpraviti," je dodal.
