Obstoječa finančna konstrukcija Darsa in višina koncesijske dajatve po ugotovitvah skupine ne zadoščata niti za "pokritje" obstoječih in predvidenih nalog pri gradnji osnovnega avtocestnega programa. Dars bo moral zgolj za dokončanje predvidenih odsekov do leta 2013 najeti še dodatno milijardo evrov kreditov, če mu pred tem ne bo priskočila na pomoč država z višjimi proračunskimi sredstvi. Gradnja dodatnih hitrih in navezovalnih cest, ki naj bi do leta 2013 stala okoli pol milijarde evrov, bi še dodatno poslabšala finančni položaj Darsa.
Pisci vladnega predloga priznavajo, da se je ta znašel v težavah tudi zaradi uvedbe vinjet. Ob nespremenjenem sistemu in cenah avtocestnih nalepk bo Dars po nekaterih projekcijah že letos pobral "le" okoli 105 milijonov evrov bruto iz naslova cestninjenja osebnih vozil. Omenjeni znesek je za 13 milijonov evrov manjši od cestninskega izkoristka iz leta 2007, ko je veljal odprti sistem cestninjenja, in kar za 30 milijonov evrov manjši od zneska, ki ga je Dars od lastnikov osebnih vozil zbral lani. "Luknja" med Darsovimi prihodki in dolgovi bo letos presegla 30 milijonov evrov, skupni Darsov dolg pa je skupaj z obrestmi že presegel štiri milijarde evrov.
Poleg dejstva, da imajo vinjete "zgornjo prihodkovno mejo", pisci vladnega gradiva zaznavajo še nekatere negativne plati njihove uvedbe. Ugotovili so, da Darsu pri novozgrajenih odsekih ne zagotavlja dodatnega priliva prihodkov, kar poenostavljeno pomeni, da se jih Darsu ekonomsko ne izplača graditi. Vinjetni sistem po oceni članov komisije prav tako povečuje dolgoročno nestabilnost financiranja gradnje avtocest in potrebo po zagotavljanju bistveno večjih proračunskih virov za izgradnjo.
Da Dars dolgoročno ne bo preživel brez neposredne pomoči države, posredno priznava tudi medresorska skupina, ki vladi predlaga postopno spremembo cestninskega sistema. Medtem ko v skupini ocenjujejo, da bi lahko elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku zaživel že leta 2011, bo najbolj kritično prihodnje leto, ko naj bi Slovenija poleg letnih vinjet dokončno uvedla tudi tedenske. Če jih bo naša država res uvedla po ceni 15 evrov šele prihodnje leto, bo Dars ob enakem obsegu prometa na avtocestah iz proračuna potreboval še najmanj 27 milijonov evrov.
V Dnevniku smo že poročali, da je skupina pri uvedbi kratkotrajnih vinjet izdelala več mogočih scenarijev, vsi pa potrjujejo oceno, da bo izkoristek iz naslova cestninjenja leta 2010 še slabši kot pri obstoječem vinjetnem sistemu. Najmanjši "minus" (okoli 19 milijonov evrov) bi Dars v primerjavi z letošnjim letom ustvaril ob podražitvi letnih vinjet na 125 evrov, ukinitve polletne in uvedbi tedenske vinjete po ceni 15 evrov, pri čemer bi moralo vinjeto kupiti okoli 3,2 milijona voznikov, torej skoraj milijon več kot lani. Več virov nam je potrdilo, da na ministrstvu za promet niso naklonjeni podražitvam letnih vinjet na več kot 100 evrov.
Po najslabši različici, podražitvi letne vinjete na 75 evrov in uvedbi tedenske vinjete za pet evrov, ki so ji močno naklonjeni v Bruslju, pa bi Dars z njuno prodajo voznikom osebnih vozil zbral le 46 milijonov evrov, kar je skoraj 60 milijonov evrov manj kot lani.
primoz.cirman@dnevnik.si
