Kot meni vodja poslanske skupine SNS Jelinčič, ni res, da dopolnilne odločbe izbrisanim niso povezane z odškodninami. "Z vsako odločbo država t.i. izbrisanemu prizna, da je storila napako in da mu je kršila človekove pravice," je poudaril in pojasnil, da to priznanje pomeni, "da je to treba nadomestiti in odplačati".

To je, je nadaljeval Jelinčič, namen t.i. izbrisanih. "Ni res, kar govorijo, da ne bo plazu tožb," je zatrdil in dodal, da ima društvo izbrisanih že vzorce teh tožb. Vprašal se je tudi, kako je mogoče, "da se država spušča v takšno grozljivo pustolovščino, ko imamo tako veliko število ljudi, ki živijo na robu preživetja".

Po Pahorjevih besedah ni nobenih dokazov, da bodo morebitne odškodnine ogrozile javnofinančni položaj Slovenije. Kot je zatrdil, bosta notranje ministrstvo in vlada pozorno spremljala položaj. V primeru, da se bo pokazalo nasprotno, se bo vlada na to ustrezno odzvala, ali z uvedbo pavšalnih odškodnin ali njihovim omejevanjem.

Pahor: Čas je, da vprašanje izbrisanih rešimo enkrat za vselej

Kot je tudi prepričan Pahor, je prišel čas, da vprašanje izbrisanih "enkrat za vselej rešimo". Po njegovih besedah je izračune o domnevnih odškodninah sprožila do sedaj še nepravnomočna sodba ptujskega okrožnega sodišča glede odškodnine Aleksandru Todoroviću.

Ugotavljanje odškodnin je stvar presoje sodišč in ne vlade, je povedal premier in dodal, "da je dejstvo, da nezakonitost izbrisa vsekakor ne izpostavlja odškodninske odgovornosti same po sebi".

Sodba in izdajanje odločb, tako Pahor, nista v nobeni povezavi, saj se je sodba ptujskega sodišča "nanašala na obdobje, ko odločbe še niso bile izdane". Po njegovih besedah je bilo do sedaj vloženih 30 tožbenih zahtevkov, od katerih je bilo šest že pravnomočno zavrnjenih, 24 pa je še odprtih. "In to ob dejstvu, da je 4000 ljudi v času notranjega ministra Rada Bohinca že dobilo odločbe," je poudaril in dodal, da ravnanje notranje ministrice Katarine Kresal ni v nobeni povezavi z odškodninami.

Jelinčič s Pahorjevim odgovorom ni bil zadovoljen, zato je predlagal, da DZ na eni od naslednjih sej opravi razpravo o odgovoru predsednika vlade.