Časnik navaja, da je Cia haaškemu sodišču izročila zaupen dokument, ki priča o Stanišićevem prispevku in pomoči. Dokument je še naprej zapečaten, vendar je upokojeni agent CIA William Lofgren, ki je leta 1992 tudi prvi stopil v stik s Stanišićem, povedal, da je agencija sodišču dokument poslala zato, da bi pokazala, da je "ta domnevno zlobna oseba naredila tudi veliko dobrega", povzema srbska tiskovna agencija Beta.
Lofgren sicer ne poskuša zanikati obtožb na račun Stanišića na haaškem sodišču, kjer je obtožen vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH. "Vendar ne glede na obtožnico obstajajo stvari, ki so prispevale h končanju sovražnosti in vpostavitvi miru v BiH," je dejal nekdanji agent Cie.
Stanišić preko svojega odvetnika ni želel komentirati teh navedb, pri čemer se je skliceval na prepoved komuniciranja z mediji s strani haaškega sodišča. Cia prav tako ni želela komentirati trditev o dokumentu, poroča Beta.
Glede na to, da gre za zaupno vsebino, bo haaško sodišče dokument lahko obravnavalo le na zaprti obravnavi. Predstavniki sodišča pravijo, da ni jasno, ali bo imel dokument kakšen vpliv na Stanišićevo obrambo in dolžino kazni, če bo obsojen.
Los Angeles Times še navaja, da je Stanišić v času, ko je sodeloval s Cio, na sestankih na ladjah in splavih na Savi razkrival podrobnosti o dejavnostih Slobodana Miloševića in ljudi okoli njega ter zagotavljal informacije o krajih, kjer so se nahajali talci zveze Nato. Stanišić je operativcem CIA tudi pomagal pri iskanju skritih grobišč in pri vzpostavljanju njene mreže tajnih baz v BiH.
Los Angeles Times piše, da trditve temeljijo na številnih pogovorih s sedanjimi in nekdanjimi predstavniki obveščevalnih služb ZDA in Srbije, kot tudi na dokumentih, v katere je imel časnik vpogled, med drugim v dokumente srbske obveščevalne službe in besedilo na sedmih straneh, ki ga je Stanišić napisal v haaškem priporu. V njem je napisal, da je poskušal vplivati na Miloševića, da bi bil bolj pomirjen, in da je za ublažitev krize sodeloval s Cio, še navaja Beta.
