Omenjeni Slovenci imajo svoje urade razširjene v državah s slabo urejenimi pravosodnimi in davčnimi uradi. V Sloveniji so bili aktivni leta 2002, na Hrvaškem pa naj bi poslovali od leta 2004. Svojo dejavnost pa so razširili tudi v Srbiji in na Madžarskem.

Postopek najema posojila naj bi potekal tako, da mora stranka za posojilo najprej založiti čeke. Če na uradu zaprosi za na primer 10.000 kun, dobi v podpis pogodbo, kjer je zavedeno, da dolguje dodatnih 7.000 kun. Pri podpisu pogodbe uradnica stranko natančno izpraša o številnih osebnih podatkih. Dodatnih 7000 kun na uradu, kjer je približno 70 odstotkov zaposlenih žensk, utemeljijo kot ceno za tveganje, ki ga sprejema posojilodajalec. V primeru, da stranka s plačilom anuitete zamudi dva dni, je potrebno odplačati celotni znesek dolga in še dodatnih sto odstotkov na prvoten znesek posojila. Na uradu pa naj bi o zamudi s plačilom obvestili tudi vse znance stranke. Če stranka ne more vrniti novega posojila ji odobrijo novo posojilo, ki pa je še bolj oderuško in krog se znova ponovi.

V primeru, da stranka želi večji znesek posojila, zahtevajo zavarovanje kredita z nepremičnino. Tako stranke zlahka ostanejo brez hiše oziroma stanovanja, ki so ga zastavili za pridobitev posojila. Na uradu hišo namreč prodajo po tržni ceni in si tako večajo svoje bogastvo.