O tem, kako vzpostaviti t.i. slabo banko, poteka živahna razprava, pri čemer je veliko vprašanj še odprtih, a jasno je, da bo treba ukrepati prožno, od primera do primera, je pojasnil finančni minister Križanič ob robu zasedanja finančnih ministrov EU danes v Bruslju, ki je bilo spet posvečeno finančni in gospodarski krizi.

Ali bo takšna banka vzpostavljena na evropski ravni ali na nacionalnih ravneh, je v tem trenutku težko reči, prav tako je odprto vprašanje financiranja, saj se ponekod pojavljajo ideje, da se to financira iz javnih sredstev, ponekod pa, da se financira iz sredstev bančnega sistema; razprava še poteka, je razložil minister.

"Evropska odločitev bo sprejeta, ko bo najden minimalni konsenz," je dejal minister. Kreditna aktivnost med bankami se je nekoliko povečala, od bank do realnega sektorja pa še ne, in če ne bo izboljšav, bo EU prisiljena dodatno ukrepati in tako bo storila tudi Slovenija, v skladu z evropskimi standardi, je poudaril minister.

Pri ukrepih, ki jih države sprejemajo za preprečitev finančne krize oziroma da bi ustavile njeno delovanje, sta dve možnosti: prva je omenjena ideja t.i. slabe banke, s čimer bi razbremenili bančni sistem okuženih terjatev in omogočili normalno posojanje, druga pa je, da se povečajo garancije držav za posojanje bank gospodarstvu oziroma prebivalstvu.

Slovenija bi se v drugem valu ukrepov odločila za drugo možnost. "V Sloveniji so smiselne garancije, saj nimamo takih tipičnih bank, ki bi bile bistveno ogrožene zaradi naložb v tvegane papirje, izpostavljenost temu ni tako velika," je pojasnil minister in dodal, da pri nas prihaja kriza v aktivo bank po drugem valu, ker podjetja teže odplačujejo kredite.

Ob tem je minister komentiral kupovanje delnic propadle ameriške banke Lehman Brothers v Sloveniji. "Nekateri slovenski investitorji so kupovali delnice Lehman Brothers in Banka Slovenije ima pregled nad njimi. A nihče ni teh toksičnih papirjev, se pravi papirjev, za katere se je zdaj izkazalo, da ne bodo nikdar poplačeni, kupoval do take mere, da bi bil neposredno ogrožen," je pojasnil.

"Nekatere institucije, na primer Banka Slovenije, so kupovale, ker so načeloma kupovale povsem razpršeno po vsem svetovnem kapitalskem trgu, druge pa, ker so se umikale iz Slovenije v projektu umika države iz gospodarstva," je še razložil minister Križanič.

Vprašanje glede nakupov vrednostnih papirjev propadle ameriške banke Lehman Brothers je minuli teden na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovil poslanec Jože Tanko. Vprašal je, ali je kdor koli izmed članov sedanje vlade v preteklosti sodeloval pri nakupu vrednostnih papirjev Lehman Brothers in kolikšno morebitno škodo je zaradi tega utrpela Slovenija.

Minister sicer pričakuje, da bodo dejavnosti posojanja stekle, ko bodo prijeli ukrepi fiskalnih spodbud. Ti naj bi po njegovih besedah začeli učinkovati v drugi polovici letošnjega leta in v začetku leta 2010. V tem primeru se tudi ne bi uresničile črnoglede ocene Evropske komisije, ki je EU in območju evra za letos napovedala globoko recesijo.

Minister Križanič je tudi podrobneje pojasnil nekatera odprta vprašanja v razpravi o vzpostavitvi t.i. slabe banke. Del te razprave med državami članicami se nanaša na to, koliko so delničarji slabih bank dolžni prispevati, kolikšnemu deležu svoje lastnine bi se bili prisiljeni odpovedati, če bi banka prenesla vse kredite ali del kreditov v skupno slabo banko, ki bi bila v bistvu neke vrste agencija za bančno rehabilitacijo, s čimer je imela v devetdesetih letih minulega stoletja izkušnje tudi Slovenija.

Pomembno odprto vprašanje je tudi, a lahko banke - kar bi bil sicer slovenski interes - svoj manjši del slabih terjatev enostavno prenesejo v to skupno slabo banko, čeprav bi jih lahko tudi amortizirale z rezervacijami, je pojasnil minister. Pri odločanju o tem vprašanju bo morala biti EU zelo previdna, saj lahko resno ogrozijo pravila konkurence.

Vlade bodo morale zagotoviti, da ukrepi ne bodo povzročili nepoštene obravnave bank, je v ponedeljek po koncu srečanja skupine držav z evrom poudaril šef evroskupine, luksemburški premier in finančni minister Jean-Claude Juncker. Te ukrepe je treba zelo pazljivo preučiti, saj lahko resno vplivajo na javne finance, je še opozoril.