Po njegovih besedah je v območju evra navzoča dezinflacija - proces padanja inflacijske stopnje - in ne deflacija. Deflacija namreč pomeni stalno zniževanje splošne ravni cen v daljšem časovnem obdobju, ki se utrdi tudi v cenovnih pričakovanjih. Tega pa se nam v območju evra ni treba bati.
Odgovoril je tudi na kritike, češ da bo zaradi pritiskov svetovne gospodarsko-finančne krize območje evra propadlo. Po njegovem mnenju so strahovi neosnovani, saj so trenutno pod pritiskom vse valute po svetu. "Prepričan sem, da bosta evro in območje evra v tej krizi pokazala prožnost in odpornost," je dodal.
Državam območja evra bi sicer morali dovoliti uporabo paketov za pomoč gospodarstvom, toda pri tem bi morale države upoštevati pakt stabilnosti in rast, v okvir katerega sodi maastrichtski kriterij o javnofinančnem primanjkljaju do treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Po drugi strani pa naraščajoči javnofinančni primanjkljaji ne bodo "postavili pod vprašaj obstoja območja evra."
Trichet je tudi kritiziral trenutno mednarodno finančno arhitekturo, saj ni dovolj prožna, to pa "v krizi ni sprejemljivo". Izboljšati se mora upravljanje tveganj, povečati je treba preglednost finančnih trgov, zasebne finančne institucije pa morajo postati bolj odporne. Nikakor pa se ne strinja z idejo o globalni inštituciji, ki bi od bank po svetu, ki se soočajo s tveganji, prevzemala "slaba" sredstva.
Čeprav Trichet ostaja optimističen in se strinja z oceno evropske komisije o tem, da bo gospodarstvo prihodnje leto okrevalo, poudarja, da te napovedi spremlja velika stopnja negotovosti. "Na splošno obstajajo negativna tveganja, ki se nanašajo na močnejši vpliv finančnih pretresov na realno gospodarstvo," je povedal. Poleg tega pa ga skrbi tudi okrepitev protekcionističnih ukrepov nacionalnih vlad.
