Tudi pri gradnji hiše namreč velja, da ne zagrabimo roke, kadar imamo ponujen prst. Prevedeno v gradbeni jezik to pomeni, da najprej zgradimo hišo, šele nato je na vrsti luksuz.

Kaj zares potrebujemo?

Hiša ni zastonj. Zanjo je potrebnih veliko privarčevanih finančnih sredstev in poleg teh še najetih posojil, ki jih bomo glede na sedanji položaj odplačevali vsaj deset let, če ne več. Kljub vsemu: z nekaj odrekanji in pomoči so hiša in naše predstave, kako naj bo ta videti, pred našimi očmi. Seznam je narejen. Od osnov, kot so opeke, izolacija, strešniki, sam načrt, okna in vrata, do tega, kakšne naj bodo omare, luči, kuhinja in tisti prefinjeni detajli. Ko potegnemo črto pod spisek naše sanjske hiše, nas zaboli glava. In treba se je lotiti črtanja. Če se odločimo, da bomo zaradi premalo finančnih sredstev raje naredili majhne sobe in uporabili cenejše materiale, to pomeni, da bomo znižali kakovost našega bivanja. To tudi pomeni, da varčujemo na napačnem koncu. Veliko bolje je premisliti, kaj zares potrebujemo. Z luksuzom počakamo, ko bodo naši finančni izdatki za hišo manjši in si ga bomo lažje privoščili. Vsaj še enkrat premislimo, ali res potrebujemo masažno kad ali nam bo v začetku zadostovala navadna. Ali potrebujemo velik umivalnik s pozlačeno pipo? Trendi se namreč tudi pri pohištvu izjemno hitro spreminjajo in kar je danes označeno kot vrhunski dizajn, bo čez tri leta morda le še "arhitekturna" redkost.

Dvostanovanjska hiša se splača

Začnimo povsem na začetku, pri zemljišču. Najslabša izbira je, da kupimo zemljišče z že obstoječo stavbo. Rušenje namreč ni poceni, poleg tega ne vemo vedno, katere materiale moramo dejansko odstraniti. Kadar gre za zgradbo na pobočju, obstaja nevarnost, da bomo potrebovali drage oporne zidove. Na splošno torej velja, da naj zemljišče ne bo večje, kot ga zares potrebujemo. Če pa najdemo primernega partnerja pri gradnji hiše, se splača tudi dvostanovanjska hiša. S tem namreč razdelimo stroške zemljišča, ogrevanja in priključkov.

Balkon ali terasa?

Enokapna in dvokapna streha sta najugodnejši obliki streh. Pri enokapni strehi lahko popolnoma izkoristimo tudi podstrešje, pri dvokapni pa se sicer priporoča vsaj enometrski kolenčni zid, ki sicer stane več, vendar s tem pridobimo pri kakovosti bivanja v zgornjem nadstropju. S kolenčnim zidom dobimo visoke stene, ki so primerne za postavitev našega pohištva, poleg tega ne udarjamo v nizek strop.

Bolj kompaktna, kot je osnovna oblika hiše, bolj je tudi ugodna. Pri manjši zunanji površini izhaja v okolje namreč manj toplote, kar pomeni, da privarčujemo pri stroških za ogrevanje.

Pri kompaktnih hišah se navadno odpovemo tudi dragim pomolom in balkonom ter se raje odločimo za teraso v pritličju. Izkušnje namreč kažejo, da tako želeni balkon redko uporabljamo, medtem ko smo na terasi veliko hitreje, poleg tega nudi ta še izhod na vrt. Če pa ostane naša želja po balkonu vendarle nepogrešljiva, ga lahko kadar koli kasneje postavimo iz lesene ali kovinske konstrukcije.

Pritličje, podstrešje in klet

Naslednja točka so nadstropja. Enodružinska hiša ima le pritličje, podstrešje in klet.

Če kleti ne potrebujemo oziroma nam namesto nje zadostuje dodaten prostor več v hiši (kot neke vrste shramba, skladišče ali drvarnica), potem se lahko kleti tudi odpovemo. Kot skladiščni prostor lahko uporabljamo tudi del garaže.

V osnovi ni potrebno, da kletne prostore popolnoma opremimo tako kot preostali del hiše. Gola betonska tla in strop ter zgolj ometane stene po navadi zadostujejo.

Optimalno razporejeni prostori

Tloris hiše naj bo čim bolj enostaven. Tako namreč privarčujemo pri površini in dragih priključkih. Tudi razporeditev prostorov v hiši naj bo takšna, da se obrača po gibanju sonca, saj tako privarčujemo pri ogrevanju. Pasivno energijo najbolj izrabljamo, ko sta dnevna in otroška soba obrnjeni proti jugu in zahodu, spalnica in kuhinja proti vzhodu, kopalnica, sanitarije in vmesni prostori pa proti severu.

Hodnik naj bo dovolj širok, da bomo vanj spravili veliko garderobno omaro, ki pride še posebno prav, če se odpovemo kleti. Odpovemo pa se lahko tudi notranji steni med jedilnico in dnevnim prostorom ter to nadomestimo s krilnimi vrati. Vse nepotrebne notranje stene zmanjšamo na minimum, saj še dodatno stanejo in jemljejo prostor.

Spalnica in otroška soba naj bosta približno enake velikosti, od 16 do 20 kvadratnih metrov, da se lahko tudi po izselitvi otrok prostor uporabi za druge namene. Hodnik na podstrešju pa naj bo dovolj širok, da se bodo tam lahko igrali otroci.

Najdražja je kopalnica

Kopalnica po navadi stane od 3- do 5-krat toliko kot preostale površine v hiši. Če se odločimo za najugodnejše pohištvo in armature, smo že privarčevali. Navsezadnje pa jih lahko kadar koli kasneje zamenjamo za druge, dražje.

Tudi pri ploščicah smo lahko varčnejši, saj jih položimo le na mesta, ki jih lahko dejansko doseže voda, in ne po vsej kopalnici.

Črtanje s seznama sanjske hiše je v grobem končano. Najbrž bi se še našlo kaj, kar bi lahko pogrešali, pa bi hiša kljub vsemu ostala sanjska. Še posebno takrat, ko vložimo vanjo vsaj nekaj svojega dela in truda.