Toni Perić

Zadnji dan minulega leta smo lahko prebrali, da je policija kazensko ovadila nekdanjega višjega državnega tožilca Boštjana Penka in direktorja SCT Ivana Zidarja. Prvega zaradi domnevne zlorabe uradnega položaja, ko je bil še tožilec, drugega pa zaradi napeljevanja k temu. Kot je znano, so policisti v nedeljo, 29. junija 2008 popoldne, po sestanku v ljubljanski Župančičevi jami odvzeli prostost višjemu tožilcu Boštjanu Penku in direktorju SCT Ivanu Zidarju. Penko, ki je čez dva dni postal odvetnik, se je z Zidarjem sestal, saj sta se dogovarjala za bodoče sodelovanje kot odvetnik in klient.

Ovajanje na kratke proge

Tudi dolgoletna gradnja nove pediatrične klinike po pričakovanjih ni minila brez nepravilnosti. Ljubljanski kriminalisti so po večmesečni preiskavi na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo zoper dve odgovorni osebi, zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana oziroma ministrstvu za zdravje. Obtoženi sta v zvezi z gradnjo pediatrične klinike.

A vse to, seveda, še zdaleč ni odmevalo tako kot skoraj celoletna vojna proti tajkunom. V začetku februarja lani so represivni organi spektakularno, v spremstvu televizijskih in fotografskih kamer, uprizorili aretacije vplivnih gradbeniških direktorjev. Predsednik uprave SCT Ivan Zidar, generalni direktor Primorja Ajdovščina Dušan Črnigoj in predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak so se za eno noč znašli za zapahi. Uradno so bili osumljeni kaznivega dejanja nedovoljenega dajanja daril. Poleg njih so pridržali še pet ljudi: ovadba je sledila ovadbi, slutiti je bilo, da v državi ni niti enega poštenega gospodarstvenika več. Tudi zaradi pomena, ki ga javnost, tudi po zaslugi medijev, daje različnim kazenskim ovadbam, človek dobi občutek, da bi morala tretjina državljanov Slovenije končati v zaporu.

Narod kriminalcev?

Statistično in v resnici sploh ni tako. Podatki za leto 2008 še niso obdelani, a verjetno ne bodo bistveno drugačni kot v letu 2007. Takrat so tožilstva po Sloveniji prejela malo manj kot 34 tisoč kazenskih ovadb zoper znane storilce, med katerimi je bilo 91 odstotkov polnoletnih osumljencev in 443 ali le 1,3 odstotka pravnih oseb. Pa še te ovadbe so imele dvomljivo usodo. Prvič zato, ker so tožilstva zahtevala dopolnitev kar 30 odstotkov ovadb - najpogosteje so bile zahteve za dopolnitev naslovljene na policijo, nato pa so zavrgla skorajda 40 odstotkov kazenskih ovadb. Pri tem je zaradi pravičnosti treba upoštevati dejstvo, da se kar sedemnajst odstotkov ovadb konča bodisi s poravnavami ali z drugimi ukrepi in ne v preiskavi kaj šele pred sodnim senatom.

Kakorkoli že, vendar smo zelo daleč od tega, da bi bili narod kriminalcev. Resnica je bliže temu, da je uporaba kazenskih ovadb vse prevečkrat zlorabljena tudi ko so ovaditelji državni organi, policija, denimo. Pa ne gre za to, da policija zlorablja pooblastila; pri gospodarskem kriminalu, recimo, gre pogosto za pomanjkanje ekonomskih znanj in ekonomistov, ki bi se v policiji ukvarjali samo s tem. Kar zadeva pravnike in njihovo spopadanje z gospodarskim kriminalom, moramo ves čas imeti v mislih travme bodočih pravnikov že na pravni fakulteti, ko se pripravljajo na izpit iz statistike. "Če bi mi matematika šla, bi vpisala ekonomijo," porečejo dekleta, ko si med študiranjem tega predmeta grizejo nohte in pulijo lase.

Lažno upanje za oškodovance

Žal kazenske ovadbe zelo pogosto pomenijo zgolj lažno upanje za navadne smrtnike, da bo pravici zadoščeno. Najhuje je takrat, ko se v krempljih spretnih barab znajdejo običajni državljani. Kaj lahko, denimo, pričakuje nekaj stotnij oškodovancev, ki so pri zasebnemu prodajalcu avtomobilov pod ugodnimi pogoji kupili avto ali najeli avtomobile po tako imenovanem finančnem lizingu. Policija je res sporočila: "Zaradi utemeljenega suma storitve devetih kaznivih dejanj poslovnih goljufij, goljufij in zatajitev smo podali kazensko ovadbo zoper 32-letnega direktorja gospodarske družbe iz okolice Medvod, ki se ukvarja s prodajo vozil. Osumljeni je od druge polovice lanskega leta do nedavnega na različne načine preslepil več fizičnih in pravnih oseb iz Slovenije. Povzročil jim je premoženjsko škodo v skupni vrednosti več kot 700.000 evrov. Goljufivi direktor se je že srečal s preiskovalnim sodnikom, ki je zanj odredil pripor."

Klepet na policiji na kulturni dan

Zaradi ovadbe ali suma nečednosti ne hodijo na policijo na informativne pogovore le najhujše barabe. Slovenski literat Franjo Frančič, recimo, se je moral 3. decembra lani, na dan rojstva našega največjega poeta, zglasiti na policijski postaji v Piranu. Bil je osumljen, da naj bi ogrožal varnost Tine Kozin, literarne kritičarke in novinarke Radia Slovenija. Do prvih zapletov med novinarko in pisateljem naj bi prišlo ob Frančičevi nominaciji za literarno nagrado Dnevnikova fabula. Frančič je s podelitve literarnih nagrad odšel praznih rok, za to pa naj bi osebno poskrbela Kozinova kot članica žirije, ki se je iz njegovega lika in dela neprestano norčevala tako v svojih člankih in kritikah kot na podelitvi sami. Za Frančiča je bila to kaplja čez rob, zato je junija letos nadobudni novinarki in kritičarki (ki je lani prejela Stritarjevo nagrado za literarno kritiko) poslal pismo in ji povedal, kar ji gre. Kozinovi je pismo očitno pognalo strah v kosti, zato je zoper Frančiča vložila kazensko ovadbo, saj naj bi ji poleg žaljivih komentarjev postregel tudi z grožnjami, kar pa pisatelj ostro zanika.

Kaj pisatelji, lani smo ob zaključku leta brali celo ovadbo zoper kar kulturnega ministra. Tednik Mladina je zoper odhajajočega ministra za kulturo Vaska Simonitija vložil kazensko ovadbo, v kateri mu očita, da je s podpisom dogovora, da država vrne blejski župniji tri nepremičnine na Blejskem otoku, zlorabil uradni položaj in RKC pridobil protipravno premoženjsko korist. Ministru grozi od treh mesecev do pet let zaporne kazni. Ovadbo je v imenu Mladine napisala odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki v več sodnih sporih zastopa tudi premierja Janeza Janša.

Županska je res težka

"Slišim, da so nekateri zainteresirani podali ovadbo na tožilstvo," je na eni od vročih sej mestnega sveta "potožil" mariborski župan Franc Kangler, ko je svetniška razprava ponovno premlevala sporne nepremičninske posle na območju bodoče mestne toplarne. Podžupan Danilo Burnač je zatem celo nakazal, kdo naj bi bili domnevni ovajalci: "Vlaganje kazenskih ovadb je tipično za tiste, ki v preteklosti niso uspeli urediti zadev," je namigoval.

A mariborsko okrožno tožilstvo do tistega dne ni prejelo nobene kazenske ovadbe. To je zatrdila tudi vodja mariborskega tožilstva Elizabeta Györkös, ki je še razložila, da se nihče iz mariborskega županstva pri njih ni nikoli pozanimal, če so tožilci prejeli takšno kazensko ovadbo.

Je pa Franc Kangler, nekdanji policist in kriminalist, takrat zaslutil nekatere postopke, ki dejansko potekajo na mariborski policijski upravi. Kriminalisti so pač pozorno spremljali medijsko poročanje o omenjeni aferi.

Statistično so župani na samem vrhu lestvice ovadenih pomembnežev, kar, zgolj kot primer, dokazuje tudi ovajanje žalskega župana Lojzeta Posedela, ovadbo pa so spisali kar člani občinskega nadzornega odbora. Župan v času medijskega poročanja ovadbe sicer še ni prejel, vendar je iz časopisnih člankov razbral, da mu očitajo nevestno delo in negospodarno rabo proračunskega denarja. Odločno je zavrnil vse očitke predsednika nadzornega odbora Gvida Hribarja in poudaril, da z blatenjem in neresnicami ni povzročil škode samo njemu, temveč tudi drugim v občini. "Ob pogledu na njegove izjave in obtožbe, ki jih je na moj račun izrekel v zadnjih sedmih letih, se lahko človek upravičeno vpraša, kako lahko župan naredi toliko škode in nepravilnosti, ne da bi mu kdo to preprečil," je komentiral žalski župan.

Domovina v primežu patrij

Bog ne daj, da bi med vsemi bolj kot ne odmevnimi ovadbami spregledali vse, kar se je dogajalo v zvezi s patrijami. Tudi zato ne, da ne bi podcenjevali pomena vseh ovadb, ki jih je bil primoran z odvetnico Nino Zidar Klemenčič spisati bivši prvi minister Janez Janša, ki je pred tem ovajanjem nekoliko "treniral" na primeru Sove oziroma Toneta Ropa. Slednjega je Janša ovadil zaradi razvpite Ropove izjave iz leta 2007 o domnevnem dogovarjanju med Janšo, kot takratnim opozicijskim prvakom, in hrvaškim predsednikom vlade Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu. Vročico ovadb je nato Janša stopnjeval v času predvolilne kampanje, ko je ovadil Boška Šrota, šefa pivovarne Laško, zaradi izjav, ki jih je Šrot dal mariborskemu Večeru.

Po volitvah, ker so finski preiskovalci afere Patria premalo varovali podatke iz spisa o domnevnih podkupovanjih, je moral Janez Janša najprej proti finskemu novinarju Magnusu Berglundu vložiti predlog za kazenski pregon zaradi žaljive obdolžitve, ker je v omenjeni oddaji zatrdil, da je slovenski premier prejel podkupnino. Zatem je Janša zaradi žaljive obdolžitve vložil predlog za kazenski pregon še zoper nekdanjega generalnega direktorja policije Bojana Potočnika, ki je v oddaji dejal: "Bojim se, da je v primer vpletenih preveč pomembnih ljudi. Zagotovo je bila politična odločitev tudi to, da se policijo utiša." Na vprašanje, ali je to možno, je Potočnik odvrnil: "Seveda je možno." Za Potočnikom je prišel na vrsto direktor Sistemske tehnike Milan Švajger, ki je v oddaji dejal: "Minister za obrambo je le marioneta. Odločitve sprejemajo v ozadju, zelo blizu premierja." Kot zadnji je v zvezi z afero Patria predlog za kazenski pregon zaradi domnevne razžalitve doživel še šef protikorupcijske komisije Drago Kos.

Ne nazadnje, morda v pavzi med pisanjem drugih in pomembnejših ovadb, je zdaj opozicijski lider spisal še kazensko ovadbo zoper sodelavca Nedeljskega Aleksandra Lucuja. Ovadil ga je, ker je 28. septembra v rubriki Šepet v Nedeljskem dnevniku zapisal, da je "Lojzetu Peterletu in Janezu Janši uspelo, da sta s posredovanjem dokumentov italijanski finančni policiji uničila Tržaško kreditno banko in poslovno skupino Safti". Zoper Lucuja je Janša podal predlog kazenskega pregona zaradi žaljive obdolžitve. Peterle proti Lucuju tožbe ni vložil.