Tem namreč grozi, da bi po zaprtju Guantanama zaradi pravnih praznin, v katerih so se znašli, ostali brez prihodnosti.
Pomoč Obami
Ameriško veleposlaništvo v Ljubljani je medtem sporočilo, da je "vlada ZDA v zadnjih mesecih obnovila prošnje mnogim državam za vrnitev ujetnikov iz Guantanama". Evropskih držav in morebitnih dogovorov o nastanitvi tistih, ki se ne morejo vrniti v izvorne države, niso omenili. V Guantanamu je bilo doslej zaprtih približno 800 ljudi, danes pa jih je tam še približno 250.
Pisali smo že, da se je več evropskih držav, med njimi Portugalska, Španija Velika Britanija in Nemčija, Obami že ponudilo, da bi prevzele ujetnike, ki danes nimajo kam. Ti so bili ob aretaciji (večinoma v Afganistanu in Pakistanu) označeni za sovražne bojevnike (enemy combatants) in so jih zadržali kot vojne ujetnike.
Pravni strokovnjaki nimajo enotnega mnenja o tem, koliko časa lahko ZDA zadržujejo takšne ujetnike, ne da bi proti njim sprožile sodne postopke. Ena od možnosti je, da "za čas trajanja spopada s talibani in Al Kaido", vendar zagovorniki človekovih pravic nasprotujejo vsakršnemu odvzemu prostosti brez sproženega sodnega postopka oziroma preiskave. Ti postopki so oteženi tudi zato, ker so bili "dokazi" večkrat zbrani nelegalno, tudi z lažnimi ovadbami in mučenjem.
V uradu predsednika republike Danila Türka pravijo, da je pobuda za sprejem zapornikov iz Guantanama v pristojnosti vlade in da predsednik v zvezi s tem ne bo dajal samostojnih pobud, iz kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja pa so nam sporočili, da so za morebitni prevzem teh ljudi pristojna posamezna ministrstva.
Ravnali se bomo po EU
Ministrstvo za notranje zadeve Obamovo odločitev podpira, saj "ni mogoče tolerirati, da osumljenci nimajo pravnih sredstev za zaščito svojih človekovih pravic". Menijo pa, "da so predvsem ZDA kot odgovorne za odprtje zapora dolžne zagotoviti, da bodo vsi osumljenci, proti katerim niso zbrali dovolj dokazov za obtožbo, izpuščeni, preostali pa obtoženi in jim bodo sodili bodisi v ZDA bodisi v državi njihovega izvora". MNZ se bo glede morebitnega prevzema ujetnikov ravnal po priporočilih in praksi drugih držav EU.
Z ministrstva za zunanje zadeve in ministrstva za pravosodje so nam sporočili, da bodo članice EU o tem vprašanju razpravljale na naslednjem zasedanju sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC), posebej pa se bodo dogovorile tudi članice schengenskega sporazuma.
