Po njegovem mnenju je poteza na vladi, ki mora določiti merila za menedžerske plače in nagrade; slednje bi morale biti, kot pravi Semolič, vezane na daljše obdobje in ne zgolj na eno leto. "Če je pri delavcih do decimalke določena višina prejemkov, bi tako moralo biti tudi pri menedžerjih, kjer se zdaj dela vse po domače. Kodeks s priporočili, kakršnega ima na primer Združenje Manager, ni dovolj, nujno je treba postaviti obvezujoča, a razumna pravila. Če jih imajo delavci na kolektivnih pogodbah, jih lahko naredimo tudi za tiste na individualnih pogodbah," je prepričan Semolič.
Čeprav so podatki o prejemkih direktorjev dodobra razburili javnost, pa nam finančno in gospodarsko ministrstvo tudi včeraj, že drugi dan zapored, nista odgovorila na naša konkretna vprašanja; menda zaradi prezasedenosti.
Ministrstvo za finance nam je že predvčerajšnjim odgovorilo le, da se s problematiko prejemkov vodstvenih delavcev "aktivno ukvarjajo".
Medtem ko torej vlada o ukrepih šele razmišlja, pa je finančna kriza vodilne v nekaterih podjetjih že prepričala v znižanja prejemkov. V Gorenju so tako plače članom uprave znižali za deset odstotkov, v Heliosu predsedniku uprave in obema podpredsednikoma plačo prav tako za deset odstotkov, ostalima članoma uprave pa za pet odstotkov. Petino manj prejemajo vodilni Alpine, plače vodstvenih delavcev pa so "porezali" tudi v IUV in v idrijskem Kolektorju.
O znižanju prejemkov članov uprav razmišljajo tudi drugod. Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič je predlagal razpolovitev fiksnega dela plače, medtem ko odločitev o nagradah prepušča lastnikom. Ukrepe o zniževanju plač in bonitet vodilnim delavcev pripravljajo tudi v Istrabenzu, kjer bodo letos ostali brez nagrade za uspešnost. Po drugi strani o nižjih plačah ne razmišljajo v Merkurju, Drogi Kolinski, Termah Čatež, Geoplinu, Aerodromu Ljubljana, Novi KBM, Kapitalski družbi (Kad), Holdingu Slovenske elektrarne…
Vprašanja o direktorskih plačah smo včeraj poslali tudi na Združenje Manager, vendar pa odgovorov nismo prejeli.
