Kljub napovedim vremenoslovcev, da bo snežilo, so nas včeraj zjutraj pričakali zasneženi pločniki in ceste. Reševalci in v urgentnem bloku ljubljanskega kliničnega centra zaradi tega niso imeli več dela kot sicer, prav tako se je večina prometnih nesreč končala le z razbito pločevino. Slovenski policisti so namreč od polnoči do 14. ure obravnavali 90 prometnih nesreč, največ v Ljubljani. V 75 primerih je nastala gmotna škoda, 14 nesreč se je končalo z 20 lažje telesno poškodovanimi udeleženci, v enem primeru pa je udeleženec utrpel hude telesne poškodbe. Pri tem vzroki za vse nezgode včeraj še niso bili znani.

Dars, kjer so zatrdili, da so bili na sneženje pripravljeni, je avtoceste začel posipavati v torek ob 22. uri, in sicer vsaki dve uri, tako da so porabili približno 1200 ton soli in 110 ton kalcijevega klorida. Plužili so le na Postojnskem in Vranskem, kjer so bile razmere najbolj kritične. Drugje ponoči niso plužili, saj mora po soljenju zapasti še nekaj centimetrov snega, da se ta pomeša s soljo, v nasprotnem primeru namreč sol ne bi imela učinka, je pojasnil vodja tehnične službe pri Darsu Andrej Sever. Dodal je, da so zato na preostalih lokacijah začeli plužiti šele okoli 8. ure zjutraj. "Med osmo in deveto uro so se na cestah nabirale večje kolone, vendar avtomobili niso stali. Probleme so povzročali predvsem tovornjaki, ki niso upoštevali samoizločanja. Zakonodaja namreč določa, da se morajo takrat, ko se sneg začne prijemati cestišča, tovornjaki izločiti iz prometa na v ta namen predvidena mesta za izločanje," je povedal Sever, ki meni, da ljudje v takšnih razmerah ne morejo pričakovati, da bodo ceste ves čas splužene.

Pravi kaos je včeraj dopoldne vladal tudi na ljubljanskih cestah in ulicah. Delavci podjetja KPL so sicer začeli posipavati ceste prav tako v torek ob 22. uri in zaradi sneženja akcijo ponovili še ob 3. uri, ob 5.30 pa so skupine ročno začele posipavati še površine za pešce, vendar vidnega rezultata zjutraj ni bilo opaziti. Ob 9. uri so nato aktivirali vso razpoložljivo mehanizacijo ter sprožili akcijo čiščenja cest in površin za pešce, delo pa bodo še naprej prilagajali vremenskim razmeram, je obljubila vodja mestnega odseka za vzdrževanje Lucija Breskvar. Mestna občina Ljubljana je sicer snežni službi za letošnjo zimo namenila 4.580.332,64 evra, lani pa so porabili 2.989.235,61 evra. Podatka o tem, koliko denarja so letos že porabili za čiščenje cest, še nimajo.

Z neugodnimi vremenskimi razmerami so se soočali tudi drugje po državi. Na severnem Primorskem so bile včeraj ceste kljub zagotovilom cestnih služb o sprotnem pluženju in posipanju spolzke in slabo prevozne. V višjih predelih, predvsem na Idrijskem in Cerkljanskem, je ponagajal sneg, največ nejevolje je povzročil v Idriji, kjer je tamkajšnje komunalno podjetje, ki skrbi za prevoznost lokalnih cest, čakalo na predpisanih 10 centimetrov snega na cestišču. Na Vipavskem je bil dopoldne zaradi burje prepovedan promet za počitniške prikolice, hladilnike in tovorna vozila s ponjavami, v nižinah pa je največ težav povzročal ledeni dež. Banjška planota je bila ovita v centimetrsko skorjo ledu, ceste pa so še najbolj spominjale na drsališče. Policisti so ugotovili le zdrs kombija v reko Idrijco, pri čemer ni bil nihče poškodovan.

V Velenju sta ceste ob dveh ponoči začela posipati tudi koncesionarja PUP Velenje in podjetje Andrejc, zaradi izjemno nizkih temperatur pa so se pojavile težave v višjih predelih, kjer posipanje s soljo ni zaleglo. Včeraj dopoldne so na terenu pregledali vse ceste in nadaljevali posipanje, v mestu tudi neprometne površine, namenjene pešcem. Vse ceste na Velenjskem so bile prevozne, ekipe pa so tudi sicer dobro pripravljene na pluženje.

V Šoštanju, kjer izvaja zimsko službo podjetje Andrejc, so ponoči posipali ceste s peskom in soljo, slednja pa, kot pravijo izvajalci, pri minus 7 stopinjah Celzija "ne zagrabi," zato je bilo v višjih predelih najpametneje uporabljati snežne verige. Kljub neprijetnostim so otroci imeli zagotovljen dostop do šole, saj so vsi prevozniki šolskih otrok opremljeni s snežnimi verigami.

Kljub težavam na cestah pa nekateri vozniki niso izgubili živcev. Cesta iz Črne čez Sleme je na primer včeraj dopoldne na nekaterih predelih dopuščala hitrost vožnje 15 kilometrov na uro, vendar so se vozniki bolj navduševali nad romantiko zimske pokrajine, kot se jezili zaradi polžje hitrosti. Velika previdnost je kljub temu veljala na gozdnih cestah, ki so povezovalne ceste s kraji v dolini, saj je v višjih predelih zapadlo več snega in upočasnilo življenje. Branko Kaker iz občine Ravne, ki je na terenu nadzoroval stanje, je povedal, da so najbolj pazili na klance in najprej omogočili dostopnost do šol in vrtcev ter uredili glavne javne poti v največjih mestnih naseljih. Kaker je opozoril, da ljudje niso primerno obuti ter da tudi to povzroča omejitve pri gibanju in manjšo varnost.

Sneg je povzročal preglavice tudi Dolenjcem. Vzdrževalci cest pri novomeškem CGP so v predzadnji noči in včeraj za posipanje porabili več kot 1200 ton soli in 800 kubičnih metrov peska, in sicer za več kot 2700 kilometrov javnih cest in pločnikov na območju Dolenjske, Bele krajine, Kočevja in dela Posavja. Vendar so jim nizke temperature, včeraj zjutraj so namerili med 6 in 9 stopinjami pod ničlo, delale nemalo težav, saj se material ob takšnem mrazu slabo topi, je dejal direktor področja vzdrževanja cest pri CGP Anton Hrastar. "Delavci dežurajo na vseh devetih bazah na območju, ki ga pokriva CGP, tudi materiala je dovolj," je povedal. "Ceste smo posipali že prejšnji večer, nato spet sredi noči in še tretjič zgodaj zjutraj. A še vedno so bile težave. Sol običajno začne delovati vsaj pri minus štirih stopinjah. Da bi prijela pri nižji temperaturi, smo dodajali tudi magnezijev klorid, ki pa je zelo drag in ga ne uporabljamo pogosto." Tako so s pluženjem nekoliko počakali, dokler ni sol začela delovati.