Marta Kozic je nesrečo obžalovala, njen odvetnik Oskar Šooš pa je del krivde pripisal tudi žrtvi nesreče, ker je "zvečer nosila temna oblačila, ni imela kresničke in je hodila precej od roba ceste". "Nisem videla, kaj je pred menoj, ker so me drugi avti, ki so mi peljali nasproti, zaslepili," se je branila Marta Kozic. Po trku je odpeljala naprej slabih petdeset metrov in se potem peš vrnila na kraj nesreče: "V avto sem stekla še po odejo in pokrila Elizabeto. Ker se nisem zavedala, kaj se je zgodilo, nisem nikomur ničesar povedala." Policiste je nato prosila, ali lahko gre domov. Ti so ji to dovolili. "Eden od njih si je zapisal moje podatke." Šele po tem, ko so policisti zbrali dovolj podatkov, so obiskali Marto Kozic in jo prepoznali kot krivo za nesrečo. Čeprav je obsojenka skozi vas peljala le s hitrostjo 36 kilometrov na uro, ko je zakrivila nesrečo, je tožilec Drago Farič menil, da bi morala voziti še previdneje. "Vožnje ni prilagodila razmeram, saj je bila tema, deževalo je, sama pa dokaj slabo vidi," je povedal.