O predlogu vaščanov, da bi avtocesto speljali mimo naselja skozi predor pod Šentviško goro, predstavniki države, izgovarjajoč se na v tem primeru krepko zvišane stroške, niso hoteli niti slišati. Vsega tri leta pozneje se je izkazalo, da so bili Čatežani in Brežičani v tem primeru pač premehki pogajalci.
Bolj nepopustljivi in vztrajni Trebanjci so namreč s podobno zahtevo uspeli. Toda če so se ljudje z obstojem deloma vkopane avtoceste, ki njihov kraj še vedno seka na dvoje, do danes vsaj za silo sprijaznili, jih še vedno moti neugledna zapuščina graditeljev, ki močno kvari videz tega sicer turističnega kraja.
Pokosili le ob obisku vlade
Tajnik čateške krajevne skupnosti Milan Jamnik nas je opozoril na kar nekaj motečih zadev. Severno od deloma pokritega vkopa avtoceste, ki s svojo neestetsko izdelano konstrukcijo kraj že sam po sebi kazi, že štiri leta zapuščene in propadajoče stojijo tri stanovanjske hiše v lasti Darsa, pozabljene stojijo tudi instalacijske omarice, kot najbolj moteč problem pa je izpostavil nenehno prepiranje med državo in občino, kdo mora kositi kateri del zemljišč ob avtocesti. "Ker zaraščena zemlja ni ne vaška ne občinska, je po mojem jasno, da bi za košnjo morali poskrbeti ljudje z Darsa, ki se izgovarjajo, da je njihov le ozek pas ob sami avtocesti. Celotne s plevelom in travinjem visoko zaraščene parcele so doslej pokosili le enkrat, in to ob lanskoletnem obisku vlade," obstoječe stanje nejevoljno opisuje Jamnik.
Na Darsu v odgovor pojasnjujejo, da sami svoje obveznosti do košnje v celoti izpolnjujejo, odgovornost za zanemarjene površine niže pod avtocesto pa prelagajo na občino in Direkcijo RS za ceste, ki naj bi bila kot upravljavca dolžna skrbeti za vzdrževanje teh površin, katerih manjši del je menda tudi v zasebni lasti. Pravijo, da so doslej že trikrat pokosili tudi te, čeprav ne sodijo v njihovo pristojnost. Glede omenjenih treh zapuščenih objektov pojasnjujejo, da že iščejo izvajalca za njihovo porušitev, ki jo nameravajo izvesti še v tem letu.
Dialog gluhih
Kar torej zadeva širše vzdrževanje travnatih površin, smo znova na začetku. Pri iskanju odgovornega torej. Na brežiški občini namreč še vedno vztrajajo, da bi za košnjo morali poskrbeti na Darsu. "Doslej smo jim poslali že nič koliko urgenc, a kljub temu nismo uspeli najti skupnega jezika, saj se nam sogovornik nenehno izmika. Naj povem, da še ni prišlo do uradnega prevzema infrastrukture, kar pomeni, da se sporna zemljišča tudi po štirih letih še vedno vodijo kot gradbišče. Glede urejanja košnje ostajamo razočarani, saj si občina ne more privoščiti vzdrževanja tako obsežnih površin državne zemlje. Kar sram nas je, ko vozniki, ki na Obrežju z Balkana vstopajo v pričakovano urejeno Evropo, ravno na naši strani meje naletijo na zanemarjeno okolico avtoceste, ki se kot takšna ne kaže samo na Čatežu, temveč tudi na Obrežju. Kot kaže, bomo morali večkrat povabiti vlado na obisk," ugotavlja brežiški župan Ivan Molan.