To pa je gradnja srednje bataljonske bojne skupine - slovenske patrie imajo za srednjo bojno skupino prešibko oborožitev, zato je z njimi mogoče vzpostaviti samo lahke bataljonske skupine. Februarja bo zveza Nato posredovala svojo oceno slovenskega vojaškega posla stoletja. Mogoče je celo, da bo zavezništvo presenetilo in bo sprejelo dejstvo, da Slovenija obljubljenih zmogljivosti pač nima in da se bo treba zadovoljiti s 135 lahko oboroženimi oklepniki, ugiba obrambna ministrica Jelušič.
Nato je izvedel avgusta
Obrambno ministrstvo je lani avgusta izpolnilo vprašalnik zveze Nato, v njem pa je tudi zapisano, kaj je kupljeno s pogodbo za 135 oklepnikov patria. Če ne že prej, je torej zveza Nato avgusta lani izvedela, da Slovenija ni kupila tistega, kar je obljubila in da zato v zavezniške sile ne bo mogla prispevati srednjih, temveč zgolj lahke bataljonske skupine. Februarja bo Nato posredoval odgovor na to, kar so prebrali v avgustovskem odgovoru iz Slovenije. Če bo Nato sprejel, da bo Slovenija namesto srednjih imela samo lahke bataljonske skupine, večjih težav ne bo in bo odgovornosti lahko rešen tisti, ki je sklenil takšno pogodbo. Če pa bo Nato zaradi različnih razlogov vztrajal, da Slovenija prispeva srednje bataljonske skupine, ki jih je obljubila, bo morala ministrica Jelušičeva odpreti pogajanja s finsko Patrio in poskušati spremeniti strukturo pogodbe - denimo zmanjšati število oklepnikov v pogodbi in te bolje oborožiti.
Erjavčev dokument
Spreminjanje pogodbe bi bilo za Slovenijo verjetno drago in ne nujno uspešno, saj bi Patria zagotovo zahtevala ustrezne kompenzacije. V tem primeru bi še vedno ostalo odprto vprašanje odgovornosti tistih, ki so odločili, da se sklene pogodba za 278 milijonov tolarjev, hkrati pa se ne dosegajo zastavljeni cilji. Nekdanji obrambni minister Karl Erjavec je večkrat zatrdil, da je kupljeno konfiguracijo oklepnikov predlagal generalštab. Toda zdaj smo pridobili dokument, ki ga je 13. decembra 2006, torej le nekaj dni pred podpisom pogodbe s Patrio, podpisal minister Karl Erjavec. V njem od generalštaba zahteva, naj pripravi predlog za nakup 135 vozil skladno s predvideno "dinamiko črpanja sredstev". Z drugimi besedami to pomeni, da je Erjavec generalštabu naročil, naj pripravijo predlog za nakup 135 vozil za 278 milijonov evrov, čeprav je takrat že vedel, da bo opremljenost tolikšnega števila vozil za ta denar invalidna. Erjavec bi moral bodisi zmanjšati število kupljenih vozil (in ta ustrezno opremiti) bodisi povečati finančna sredstva ali pa odstopiti od nakupa.
Erjavec se je sicer pri izdelavi omenjenega dokumenta skliceval na dokument generalštaba z 12. decembra 2006, za katerega še ne vemo, kaj v njem piše. Generalštab nam ga včeraj ni dostavil, obljubili so ga za danes, o tem pa bomo še poročali.
Za zdaj je izvajanje pogodbe s Patrio še vedno na mrtvi točki. Do konca leta 2008 bi moralo obrambno ministrstvo dobiti že 13 oklepnikov, vendar zaradi ugotovljenih napak ni sprejelo nobenega. Med tem tečejo tudi zamudne kazni za dobavitelja, ki naj bi se po neuradnih podatkih že bližale dvema milijonoma evrov. Nič od tega pa naj še ne bi bilo plačano.
