Natančnega datuma Kristusovega rojstva ne poznamo, "saj v malem kraju Betlehemu ni bilo rojstnih knjig in matičarjev, ki bi jih pisali. Zato pa so kristjani začeli obhajati njegovo rojstvo v tistem letnem obdobju, ko je noč najdaljša in dan najkrajši", iz istega razloga pa sredi noči obhajamo tudi mašo polnočnico, je zapisal Stres.
Sporočilo je po njegovih besedah tako "jasno in zlahka razumljivo: nobena tema ni tako črna in nobena noč tako dolga, da je ne bi premagala svetloba Božje Ljubezni, ki nam jo kaže betlehemski otrok v jaslicah, zato je božič praznik optimizma, zaupanja, luči in vsega, kar nam luč pomeni".
Kristus, ki je Bog in ne samo človek, se je vsemu, kar bi mu lahko človeško življenje olajšalo, "iz solidarnosti do nas odpovedal", meni Stres. Po njegovih besedah je Božja solidarnost bistvo božičnega sporočila, toda Bog ni prišel z nami samo jokat, trpet in umirat. "Naša človeška ljubezen največkrat res ne zmore več. Božja pa zmore: prišel je jokat, trpet in umirat, da bi zanj in za nas enkrat napočil dan brez solza. Zato je božič praznik upanja, ker je praznik Božje solidarnosti z nami," je poudaril celjski škof.
Naš upravičen strah zaradi napovedovanja težkih časov bo "bistveno manjši, če bomo lahko verjeli v solidarnost", zato po Stresovem mnenju "še posebej potrebujemo upanja in zaupanja, ki nam ga prinaša božič, da bi nas božično sporočilo o Božji ljubeči solidarnosti spodbudilo k naši solidarnosti in nam vlilo zaupanja vanjo".
