Po mnenju ministra Golobiča je tako v iztekajočem se letu prišlo do premika v smislu, da se lektorjem priznava status "neke vrste predstavnikov, veleposlanikov" države Slovenije. Tako verjame, da bodo v vladi "kljub nespretnostim, ki so se zgodile zaradi nevključenosti posameznih resorjev v pripravo ustreznih aktov", v rebalansu proračuna zagotovili sredstva za ureditev statusa lektorjev slovenščine ter uredili vse potrebne akte.
Golobič je poudaril povečano zanimanje za učenje slovenščine kot tujega jezika. 1700 študentov, ki se posveti tem študijskim vsebinam, je številka, ki je zgovorna in precej impozantna, je ocenil.
Izpostavil je zasluge lektorjev "pri nelahkem opravilu promocije, uveljavljanja, seznanjanja in krepitve tistih vezi, ki skozi ta pouk nastajajo". Ministra veseli tudi, da sta se poleg ljubljanske tudi mariborska univerza in Univerza na Primorskem "vključili v vzpostavljanje mreže lektoratov v tujini".
Žekš je poudaril pomen dela lektorjev zaradi seznanjanja s slovensko kulturo
Minister brez listnice za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš pa je poudaril pomen dela lektorjev zaradi seznanjanja s slovensko kulturo in samobitnostjo.
Kot je pojasnil, si na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu želijo vzpostaviti tesnejši stik z rojaki. Navzoče lektorice in lektorje je zato prosil za pomoč pri vzpostavljanju stikov predvsem s slovenskimi izobraženci po svetu. "Vi ste morda kanal, preko katerega bi se dalo to narediti," je dodal Žekš.
Lektoratov slovenskega jezika je po svetu več kot 50. Na nekaterih je slovenščina zgolj izbirni predmet, na 21 evropskih univerzah pa je mogoče pridobiti slovenistično diplomo in opraviti podiplomski študij. Največ lektoratov je v državah, kjer so že tradicionalno močne strokovne in znanstvene vezi. Med njimi izstopa Poljska s kar šestimi lektorati.
