Po besedah predsednice sodniškega društva in stavkovnega odbora sodnikov Janje Roblek ustavno sodišče opozarja na dejstvo, da ne gre za razmerje nadrejenosti in podrejenosti, ampak za razmerje sil in ravnovesij, in je pač vsaka veja oblasti samostojna v okviru lastnega položaja in pristojnosti. Kot je dodala, so torej tri veje oblasti med seboj enakopravne, izraz medsebojne primerljivosti funkcionarjev treh vej oblasti pa je izražena tudi v materialnem statusu in seveda tudi z uvrstitvami v plačne razrede.

"Sodniki smo zadovoljni, da je ustavno sodišče razveljavilo tista določila zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na določitev plačnih razredov in uvrstitev sodnikov, in tudi četrti odstavek 44. člena zakona o sodniški službi," je dejala Roblekova.

Zadovoljni pa so tudi, da je ustavno sodišče ugotovilo preveč upoštevan element vodenja pri uvrščanju znotraj sodne veje oblasti, med predsedniki sodišč in sodniki, ker je vendarle temeljna funkcija sodnika sojenje in je torej to bistvo sodne veje oblasti, ne pa funkcija vodenja, kot je to morda pri ministrih. "Iz tega naslova pričakujemo, da bo prišlo do pogajanj in da bo s strani drugih dveh vej oblasti sodnikom predlagana ustrezna umestitev v plačne razrede," je pojasnila predsednica stavkovnega odbora.

Po njenih besedah so zadovoljni tudi z opozorilom ustavnega sodišča, da je treba gledati sodnikovo plačo kot celoto in da se sodnikov stalni del plače ne sme zniževati. Ustavno sodišče je namreč opozorilo, da je šesti odstavek 23. člena novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki znižuje dodatek na delovno dobo, ustavno sporen, če se to zmanjšanje dodatka na delovno dobo ne nadomesti na nek drug način.

Kot je pojasnila Roblekova, pa so sodniki "malce žalostni", ker ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti v delu, ki se nanaša na delovno uspešnost in na delovno uspešnost za povečan obseg dela. "Vendarle menimo, da je sodniška funkcija tista, ki naj bi izražala dejstvo sojenja, in da naj bi pri finančnem motivu sodnika prišel do izraza predvsem kvalitativni in ne kvantitativni motiv," je dejala predsednica sodniškega društva.

Pri tem je izpostavila opozorilo ustavnega sodišča, da merila sodnega sveta niso presojali. "Menimo, da bo v tem delu zagotovo treba opraviti določene spremembe na področju zakonov," je pojasnila Roblekova.

Glede prekinitve stavke je dejala, da je predvidena samo sporazumno z delodajalsko stranjo, kar pomeni ponudbo vlade, usklajeno delovanje in sporazumno prekinitev na podlagi delovanja obeh sprtih strani. "Mi seveda pričakujemo, da bo prišla z vladne strani čim prej neka ponudba," je dodala.

Roblekova se strinja z oceno ministra za pravosodje Aleša Zalarja, da je odločbo treba dobro preučiti, "ampak mislim, da je že druga, ki opozarja na enake neustavnosti in da vendarle je 15-dnevni rok kljub praznikom takšen, da lahko nasprotna stran da neko ponudbo". Odločbo ustavnega sodišča bo po napovedih predsednice zagotovo natančno preučil tudi stavkovni odbor slovenskih sodnikov in se nanjo ustrezno odzval.