Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je tako opozoril, da se mora Slovenija izogibati nevarnosti, da bi se vprašanje Hrvaške razglasilo za dvostransko vprašanje, ki naj ne bi zadevalo EU.

Odziv Janeza Janše (SDS)

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je tako opozoril, da se mora Slovenija izogibati nevarnosti, da bi se vprašanje Hrvaške razglasilo za dvostransko vprašanje, ki naj ne bi zadevalo EU.

Bolj ko dopušča prisotnost interpretacije v evropskih ustanovah, da gre za dvostransko vprašanje, v bolj neprijetnem položaju je Slovenija, opozarja Janša. Zato je po njegovem potrebna aktivna politika ter pridobivanje podpore in zavezništev med članicami unije.

Kot je dejal, je bil francoski kompromis, v katerem je bila načelna zaveza, da nič, kar je Hrvaška predložila v pristopni dokumentaciji, ne prejudicira meje, za Slovenijo premalo. "To je samo po sebi kontradiktorno glede na to, da smo vsi videli objavljene zemljevide, ki prejudicirajo mejo," je poudaril.

Janša je spomnil, da Slovenija tokrat nima prvič zadržkov glede pogajanj Hrvaške za vstop v EU. "Slovenija je imela zadržke tudi do nekaterih drugih poglavij, nekatere smo odpravili, nekatere tudi s kompromisom, ki je bil takrat za Hrvaško sprejemljiv, letos pač ni bil," je dejal.

Po njegovih besedah se za Hrvaško čas za končanje pogajanj izteka in zaželeni roki, ki sta si jih zastavili Hrvaška in Evropska komisija, postajajo vse bolj nerealni. "To seveda ni slovenska krivda. Hrvaška vlada je oktobra na medvladni konferenci naredila strateško napako, ker ni pristala na enak kompromis, ki je bil za njih sprejemljiv že v preteklih mesecih," je menil.

"Vsi so računali, da se bo v Sloveniji kaj spremenilo, da nova vlada ne bo zastopala enakih stališč, toda ta kalkulacija je bila napačna," je poudaril Janša in dodal, da je enotnost slovenske politike glede tega vprašanja enaka, kot je bila pred meseci.

Slovenci Hrvatom ne bi popuščali: Kar je naše, je naše!

Odziv Gregorja Golobiča (Zares)

Po besedah predsednika Zares Gregorja Golobiča današnja poteza ne bi smela presenetiti nikogar in je glede na razvoj dogodkov v zadnjem času povsem logična. Obenem pa je prepričan, da se danes ne bi smeli vdajati pretiranemu zadovoljstvu v prepričanju, da smo s tem uresničili slovenski nacionalni interes.

Interes Slovenije je po njegovem prepričanju širši. Poudaril je, da strateški interes Ljubljane po članstvu Hrvaške v EU ostaja. Dodal je, da so današnji sklepi posledica dvoličnosti ravnanja Hrvaške tako v pogajanjih z EU kot na splošno v dvostranskih pogajanjih med Ljubljano in Zagrebom.

Glede opozoril iz Hrvaške, da Slovenija ne ve, kako negativne posledice bi lahko imelo njeno ravnanje, pa je Golobič poudaril, da lahko Slovenija ostalim partnericam v EU povsem suvereno argumentira razloge za svojo politiko. Kdorkoli slika katastrofalne posledice za Slovenijo, se po prepričanju predsednika Zares zelo moti, saj je Slovenija članica EU, ki ima svoje jasne interese in želi tvorno sodelovati v pogajalskem procesu.

Predsednika Zares veseli tudi dejstvo, da v slovenski politiki obstaja volja po oblikovanju dosledne strategije za urejanje dvostranskih vprašanj glede meje. V preteklosti je bilo na tem področju preveč nihanja in nedoslednosti, ki z nacionalnim interesom nista imela nič skupnega, je povedal.

Po Golobičevih besedah med strankami še vedno obstajajo nekatere razlike glede tega, katera je najbolj primerna pot za uveljavljanje slovenskih interesov v odnosih s Hrvaško, a prepričan je, da je o tem potrebna odprta in konstruktivna razprava.

Odziv Katarine Kresal (LDS)

Predsednica LDS Katarina Kresal pa je glede odnosov s Hrvaško za STA dejala, da je koristno, da se glede tako pomembnih vprašanjih vlada posvetuje in uskladi stališča tudi s strankami, ki niso del vladne koalicije.

Odziv Bojana Šrota (SLS)

Predsednik SLS Bojan Šrot je medtem dejal, da se vztrajnost izplača, saj SLS že dolgo poskuša uveljaviti svoje stališče o potrebi po strateškem pristopu k reševanju mejnega spora s Hrvaško. Veseli ga, da bo o tem pripravila predlog in ga vložila v DZ tudi vlada.

SLS svoje resolucije, ki jo je v DZ vložila že trikrat, nazadnje oktobra, ne bo umikala, Šrot pa upa, da jo bo vlada pri pripravi svojega predloga upoštevala. SLS vztraja na upoštevanju stanja s 25. junija 1991. Ozemlja, ki so bila na tisti dan pod slovensko jurisdikcijo, za stranko niso sporna, sporna bi bila lahko ozemlja, ki so bila leta 1954 po Šrotovih besedah na čuden način podeljena Hrvaški.

Gre za južno mejo cone B Svobodnega tržaškega ozemlja na reki Mirni in zgodovinsko občino Piran s katastrskima občinama Kaštel in Savudrija.

Odziv Zmaga Jelinčiča (SNS)

Predsednik SNS Zmago Jelinčič pa je današnje skupno stališče označil za pomemben sporazum na ravni slovenske politike. Po njegovem prepričanju uradna politika prvič pokončno zastopa interese domovine.

Poudaril je, da je na ta način tudi prvič razgaljeno, kaj počne Hrvaška. Meni, da je sedaj čas, da se Zagreb poglobi vase in v svoje ravnanje v odnosih do Slovenije. Upa tudi, da bo enotno stališče Slovenije v odnose med državama vneslo nov moment.

Jelinčič sicer podpira hrvaško članstvo v EU, a šele takrat, ko bo izpolnila vse pogoje za članstvo. Posebej je izpostavil, da problem slovenskih zadržkov glede nadaljevanja pristopnih pogajanj s Hrvaško ni dvostransko vprašanje, ampak gre za problem Zagreba z Evropsko unijo. Dodatno luč na probleme Hrvaške pri vstopanju v unijo po Jelinčičevih navedbah meče tudi dejstvo, da ima Zagreb mejne spore tudi z ostalimi sosedami.

Glede sklepa, da bo vlada pripravila stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede meje, je napovedal, da bo SNS k resoluciji, ki jo je v DZ vložila SLS, podala svoje predloge. Prepričan je, da so potrebni novi temelji za reševanje mejnih sporov, ki morajo biti tudi zgodovinski, kulturni in etnološki.

Odziv Karla Erjavca (DeSUS)

Predsednik Desus Karel Erjavec po srečanju ni bil na voljo novinarjem in zaenkrat ni bil dosegljiv za izjave.

Slovenija bo v skladu z današnjim sklepom na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za sedem poglavij bo uveljavljala zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa tudi druge vsebinske zadržke.

Premier Borut Pahor neizprosen: Za petek je napovedal rdečo luč za Hrvaško

Slovenija bo na petkovem nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU dala soglasje za odprtje enega in zaprtje treh poglavij, za sedem poglavij ima zadržke zaradi dokumentov, ki po njeni oceni prejudicirajo mejo, za štiri pa uveljavlja druge vsebinske zadržke, je danes povedal premier Borut Pahor.

Premier Pahor je po srečanju s predsedniki parlamentarnih strank in poslancema narodnostnih skupnosti še dejal, da je Ljubljana zainteresirana za uspešen zaključek hrvaških pogajanj z EU, zato pričakuje in upa, da bodo zadržki odpravljeni v času češkega predsedovanja EU.

"Čimprej s hrvaškim premierjem"

Pahor je tudi izrazil upanje, da se bo čim prej po petkovi pristopni konferenci, morda že prihodnji teden, srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem.

Že na nedavnem vrhu Evropske unije se je namreč pogovarjal s prihodnjim predsedujočim EU, češkim premierom Mirekom Topolanekom, in tako dobil predstavo, kdaj bo naslednja pristopna konferenca EU s Hrvaško. Ker bo po njegovih besedah ta že kmalu po začetku češkega predsedovanja, se zavzema za čim prejšnje srečanje s hrvaškim premierom.

Na pristopnih konferencah se članice EU uskladijo o mandatu Evropski komisiji za nadaljevanje pogajanj z državo kandidatko. Odločijo se tako, katera poglavja lahko kandidatka glede na dosežen napredek zapre in katera odpre.

Tudi o predlogu resolucije o meji

Na današnjem sestanku so se predsedniki parlamentarnih strank in oba poslanca narodnostnih skupnosti pogovarjali tudi o predlogu resolucije o meji, ki jo je oktobra v državni zbor že tretjič vložila SLS. Sprejeli so sklep, da bo vlada pripravila predlog slovenskega stališča o nadaljnji strategiji urejanja odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško glede določitve meje med državama. Tega bo na to predložila v obravnavo in sprejem v DZ.

Pahor je z današnjim sestankom sicer zadovoljen. Prepričan je, da je bil koristen in da je prišel ob pravem času.

Za Slovenijo je problem v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU, kako točno oblikovati pravno in politično dovolj trdno zagotovilo, da pogajalska poglavja v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU ne bodo nikakor prejudicirala njene kopenske in morske meje s Slovenijo, kar odločno zahteva Ljubljana. Hrvaška je namreč k več poglavjem dodala gradiva, v katerih prejudicira mejo med državama na način, ki je za Slovenijo nesprejemljiv.

O danes sprejetem stališču bo vlada razpravljala v četrtek popoldne, v petek zjutraj pa na skupni seji še odbora DZ za zunanjo politiko in zadeve EU.