Sporni zakon o igriščih za golf namreč omogoča državi ali lokalni in regionalni upravi, da lahko na zahtevo vlagateljev - lastnikov večinskega dela zemljišč za golf igrišča - prodajo po tržni ceni in brez javnega razpisa do 30 odstotkov zemljišča, potrebnega za ureditev igrišča, kot je zapisano v členu 11. omenjenega zakona. Poleg tega lahko vlagatelj razlasti tudi do 20 odstotkov od celotnega območja igrišča za golf, kot piše v členu 9. zakona.
To pomeni, da ima lahko vlagatelj, ki si želi izgraditi igrišče za golf, zgolj 50 odstotkov celotne površine v svoji lasti, medtem ko lahko preostalih 50 odstotkov dobi brez javnega razpisa in s postopkom razlastitve. Obenem zakon o kmetijskem zemljišču predvideva spremembo namena kmetijskih zemljišč v igrišča za golf brez doplačila.
Opozicijski socialdemokrati (SDP) so pred glasovanjem pozvali državnega tožilca, naj sproži kazenski postopek proti premieru Ivu Sanaderju in vsem ministrom, ki so podprli omenjeni zakon. Trdijo, da je zakon voda na mlin podjetju Skiper d.d., ki naj bi po navedbah poslancev SDP namenil tri milijone kun (410.000 evrov) donacij vladajoči Hrvaški demokratski skupnosti (HDZ). Gre za podjetje, ki namerava izgraditi golf igrišča v Savudriji, sicer pa je že dve leti v sporu z lastniki zemljišč na potencialnem igrišču.
SLS: Zakon o igriščih za golf bo omogočil razlastitev slovenskih in hrvaških lastnikov zemljišč
Odzvala se je tudi Slovenska ljudska stranka (SLS), ki je v soboto v sporočilu za javnost opozorila, da bo zakon o igriščih za golf, ki ga je sabor v ponedeljek sprejel po hitrem postopku, omogočil razlastitev slovenskih in hrvaških lastnikov zemljišč na spornem ozemlju v katastrski občini Savudrija. Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je izpostavil, da je to popolnoma nesprejemljivo, saj je bilo sporno ozemlje v katastrski občini Savudrija v nasprotju z Londonskim memorandumom odvzeto občini Piran in priključeno hrvaški občini Buje, tako da bi moralo biti predmet morebitne mednarodne arbitraže ali razsojanja mednarodnega sodišča.
Omenjeni zakon je po oceni SLS sporen tudi z vidika evropske zakonodaje in prakse, saj naj bi bile razlastitve omejene zgolj na zadeve dokazanega javnega interesa in v primerih, ko ni ustreznih alternativ, kot je na primer gradnja avtocest in podobne infrastrukture. Gradnja golf terenov pa zagotovo ne sodi med te primere, so sporočili iz SLS.
Podobno razmišljajo tudi v hrvaških nevladnih organizacijah, kjer trdijo, da je zakon o igriščih za golf kot zakon državnega interesa povezan s pomenom izgradnje avtocest ali z obrambo države. Nevladne organizacije so poudarile, da je zakon protiustaven, ker ne zagotavlja pravic lastnikov in podjetniške svobode ter je vir korupcije. Niso namreč določeni kriteriji za izgradnjo igrišč za golf, so še poudarili.
