Gaspari je posle prevzel od dosedanjega ministra za razvoj Žige Turka in Barbre Borota, ki jo je vlada prejšnji teden razrešila z mesta državne sekretarke za evropske zadeve.

Glede prvih ukrepov na novem položaju je novi minister povedal, da že zgolj dejstvo, da prihaja na čelo vladne službe in ne ministrstva, pove, da minister, ki je vodja te službe, ne ukrepa takoj, ampak po premisleku. Razvojna politika namreč po njegovih besedah terja temeljit premislek, če želi biti uspešna.

Pojasnil je, da bo najprej poslušal sodelavce, ki mu bodo povedali, kateri so odprti problemi. Kot resen izziv novi vladi vidi finančno krizo, saj je z namenom kakovostne porabe omejenih finančnih sredstev v takšnih okoliščinah potrebnega veliko dobrega usklajevanja med posameznimi vladnimi resorji.

Po navedbah Gasparija bo nova vlada poskušala doseči, da ob ukrepih za omejevanje negativnih posledic finančne in gospodarske krize ne bo pozabila na razvojno politiko, ki državi in družbi prinaša napredek.

"Umetnost ukrepanja je kombinacija ukrepov kratkoročne narave za reševanje vprašanj, ki izhajajo iz zunanjega okolja, in tistih, ki spodbujajo inovativnost, konkurenčnost in razvojno sposobnost," je pojasnil.

Gre za zahtevno nalogo, zato se bo pomen skupne službe za razvoj in evropske zadeve v prihodnosti samo še povečeval. Služba je namreč pomemben koordinator "horizontalnih politik in procesov v okviru vlade" in pomemben povezovalni člen, ki zagotavlja dobro delovanje vlade.

Gaspari, ki je obenem vodja vladne skupine za pripravo in usklajevanje ukrepov zoper finančno krizo, je glede prvih ukrepov vlade v luči trenutnih zaostrenih gospodarskih razmer poudaril, da ne gre samo za njegovo pristojnost, ampak za nalogo vlade. Kljub svoji usklajevalni vlogi v novi vladi namreč ne namerava vsiljevati lastnih stališč, poudaril pa je, da bo vlada rešitve predstavila decembra.

Nekdanji minister za razvoj Žiga Turk je medtem poudaril, da se moramo v Sloveniji lotiti naloge, kako ustvarjalnost preliti v podjetnost. Prepričan je, da bo služba vlade za razvoj še naprej ostala ustvarjalen del vlade, ki bo prihajala na plan z novimi zamislimi in tudi v trenutnih težjih časih potiskala razvojna vprašanja naprej.

Sam po primopredaji odhaja na fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, kjer je redni profesor za gradbeno informatiko in dokumentacijo in ga že čakajo študenti. Nato pa se bo posvetil nalogam generalnega sekretarja skupine za premislek o prihodnosti Evropske unije med letoma 2020 in 2030. Predsednik skupine za razmislek, nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, je imenovanje Turka za generalnega sekretarja te skupine potrdil 14. novembra.

Gaspari se je sicer dotaknil tudi vprašanja Nove ljubljanske banke (NLB). Kot ključne naloge na tem področju je izpostavil to, da bo "NLB lahko delovala kakovostno, z dovolj kakovostnega kapitala, z dobro upravo in nadzornim svetom ter s takšno poslovno politiko, ki širi njena obzorja na trge, kjer ima slovensko gospodarstvo največji interes".

Dejal je, da je precej teh vprašanj še odprtih, zaradi česar je potrebno ukrepati postopno. Najprej je po njegovem prepričanju potrebno razrešiti vprašanje tujih strateških partnerjev v lastništvu banke, kar bo prva naloga ministra za finance.

Gaspari upa, da se bo to čim prej razrešilo in sam ne vidi nobenih razlogov, da obstoječi strateški partner, belgijska banka KBC, ne bi bil udeležen v kapitalu NLB do 49-odstotnega deleža. Pri tem pa se mu zdi potrebno, da država konsolidira domače lastništvo banke v okviru zakladnice in prekine s prakso razpršenega lastništva, ki "zmanjšuje operativno kakovost delovanja države kot pomembnega partnerja tujemu solastniku".