Lahovnik je pred odborom predlagal razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost, in sicer bi prispevno stopnjo znižal za pet odstotnih točk. Po njegovih izračunih bi za delodajalce to pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. Razliko bi pokrili iz državnega proračuna.

S prispevki se financirajo pravice iz zdravstvene, pokojninske in invalidske blagajne ter iz naslova brezposelnih, je spomnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Semolič, te pravice pa da so v času krize najpomembnejše. Zdi se mu sporno, da bi se prispevna stopnja znižala za vse delodajalce, ne glede na to, kako poslujejo. Po njegovem bi bilo treba ob morebitnem selektivnem znižanju tako od države kot podjetij dobiti zagotovila, da bo določeno podjetje s tem mogoče rešiti.

Rezultat zmanjšanja prispevne stopnje za vse bi pomenil večje dobičke nekaterih podjetij, hkrati pa bi bilo treba zaradi povečane obremenitve proračuna zvišati tudi davke, meni Semolič in dodaja, da bi višjimi davki "račun plačal tisti, ki bi moral biti pomoči najbolj deležen".

Prepričan je, da bi se s prenosom na proračun zmanjšala avtonomija teh blagajn. "Če so nekatere pravice vezane na proračun, bodo pri klestenju proračuna te pravice prve na udaru," opozarja.

Njegova bojazen izhaja iz podobnega ukrepa iz leta 1996, ko so prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcem znižali s 15,5 odstotka na 8,8 odstotka in hkrati uvedli zakon o davku na plačilno listo, ki naj bi bil začasen ukrep. S tem je proračun prevzel del financiranja, do takrat pa proračunskih sredstev za pokojninsko blagajno ni bilo treba. "Avtonomija teh blagajn je temelj socialne države," pravi Semolič.

ZSSS sicer podpira usmeritev, da bi država, če bo zaradi finančne krize prišlo do velikega padca povpraševanja, pospešila nekatere investicijske projekte - gradnjo dodatnega avtocestnega programa, sanacijo železnic, izvedbo nekaterih energetskih projektov. Menijo pa, kot je dejal sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac, da bi bilo treba pospešiti gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj.

S tem bi "začeli ustvarjati realno dodano vrednost in spodbudili celotno gospodarstvo", gradnja bi imela "stranske učinke" tudi za druge industrije, kot je bela tehnika, proizvodnja pohištva ipd., pomagali pa bi tudi reševati stanovanjske probleme mladih. Financiranje gradnje neprofitnih stanovanj bi prepustili javnim skladom, kot sta stanovanjski sklad ter nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter s prerazporeditvijo proračunskih sredstev in povečanjem proračunskega primanjkljaja. Po Semoličevem mnenju bi lahko obudili tudi idejo stanovanjskih zadrug, nove zaposlitve pa bi prinesla odločitev za energetsko sanacijo objektov, s katero bi, kot je tudi ena zavez do EU, zmanjšali porabo energije.

Glede cilja bodočega ministra za finance Franceta Križaniča, ki je napovedal zvišanje minimalne plače na približno 1000 evrov bruto do konca mandata, Semolič pravi, da so sindikati bolj vpeti v probleme v bližnji prihodnosti. Če pa mislijo resno, je dejal, bodo upoštevali predlog ZSSS in minimalno plačo najprej zvišali na 500 evrov neto.