Komisarka je dejala, da rezultati javnega posvetovanja o reformi proračuna kažejo, da si večina želi sprememb in sodoben proračun, ki ne bi bil usmerjen v preteklost. Po njenem je prav sedaj, v času hude finančne krize, to tudi potrebno. Ključni parameter pri uvrščanju tematik v prihodnji proračun je, pravi komisarka, evropska dodana vrednost.
"Reforma je edina možnost, druge možnosti nimamo. Treba je financirati nove izzive, predvsem večjo konkurenčnost unije, okolje in energijo. Proračun mora biti pregleden, brez številnih izjem. Poleg tega dinamični časi zahtevajo več prožnosti," je jasna Grybauskaitejeva.
Proračun EU je po njenem mnenju tako rigiden, da se ne more odzivati na izzive in spremembe. Lani se je to pokazalo v primeru iskanja sredstev za satelitsko navigacijski sistem Galileo, letos pa pri pobudi Bruslja za pomoč v hrani revnim v Afriki, o čemer bo govora prihodnji teden ob drugem branju proračuna v Svetu EU. Največji problem je "operativna pasivnost proračuna EU", ki se ne more hitro prilagoditi zahtevanim spremembam, je opozorila komisarka in dodala, da postopki trajajo mesece.
Pri kmetijstvu, po besedah komisarke najbolj vroči temi v razpravi, so bili najbolj "mehki" odzivi povezani z reformo tega področja, drugi so govorili o novih skupnih ciljih, potem pa so zainteresirani poudarjali tudi, da je treba izdatke za skupno kmetijsko politiko (CAP) znižati in počasi odpraviti neposredne podpore, treba je tudi okrepiti drugi steber razvoja podeželja na račun prvega stebra neposrednih podpor, nekateri so tudi predlagali premik razvoja podeželja h koheziji.
Komisarka je ob tem opozorila, da četudi so izdatki v prvem stebru v povprečju trikrat višji od izdatkov v drugem stebru, ponekod je razlika tudi 16-kratna, in četudi 75 odstotkov upravičencev prejme le 14 odstotkov denarja, bo vmesni pregled CAP, imenovan zdravstveni pregled, prinesel le "kozmetične popravke" in nobenih radikalnih sprememb.
Sama radikalnih sprememb pri proračunu na kratki rok tudi ne pričakuje. Kot je dejala, bi vse države takoj zavrnile tovrstne ideje. Spremembe so, kot pravi, možne le postopoma, "korak za korakom".
In kje ljudje pričakujejo spremembe v proračunu EU? Predvsem pri prispevku na osnovi davka na dodano vrednost (DDV), ker gre za prezapleten sistem, ki ga je treba poenostaviti ali pa ukiniti, ob tem pa še pri izjemah (popravkih), kot je denimo britanski rabat. Vsi izražajo razočaranje nad izjemami, ki jih je skupaj okoli 40, je pojasnila Grybauskaitejeva. Kot je dejala, tudi Velika Britanija razume, da so spremembe potrebne.
Večjih presenečenj pa pri lastnih virih in prispevkov na osnovi bruto nacionalnega dohodka (BND), ni bilo, pravi komisarka, saj naj bi bila ta dva vira prihodkov v splošnem učinkovita, razmislek pa bo potreben pri alternativnih lastnih virih. Pri tem je komisarka dejala, da ni bilo nobenih pozivov k uvedbi pravega evropskega davka.
V splošnem so se pozivi v javni razpravi nanašali na večjo učinkovitost in uspešnost, večjo transparentnost in javni dostop do proračuna EU, poenostavitev strukture proračuna, pa tudi na to, da bi vanj vključili vse izdatke, okrepiti pa bi bilo treba še odgovornost držav članic, ki upravljajo s približno 80 odstotki sredstev, za porabo pa je odgovorna Evropska komisija. Proračun bi moral biti tudi bolj prožen, da se lahko odziva na izzive, ki se spreminjajo.
