Kot je pojasnil Žlak, je Mitsubishi opravil tudi analize, ki so pokazale, da je zasavski premog v kombinaciji s češkim primeren za uplinjanje. "Veliko je še neznank, nekaj teh pilotnih projektov po Evropi že teče, katero lokacijo bodo potem Japonci izbrali, pa še ni jasno," je dejal Žlak.

Če se bo Mitsubishi odločil za izgradnjo energetskega objekta v Trbovljah, bi novo elektrarno postavili na območju, kjer zdaj stojita dva plinska bloka. Inštalirana moč nove elektrarne bi znašala 250 megavatov, čeprav Žlak ne izključuje tudi druge vrednosti.

Prednost trboveljske termoelektrarne pa Žlak vidi v tem, da je podjetje že pred dvema letoma prejelo energetsko dovoljenje za plinsko elektrarno, vendar zaradi visokih cen plina in nezanesljive dobave se ta projekt še ni začel. To dovoljenje omogoča termoelektrarni proizvodnjo energije ne le na podlagi plina, ampak tudi z uplinjanjem premoga.

Na vprašanje, kdaj bi potencialno stekla gradnja nove elektrarne je Žlak odgovoril, da je najprej treba z Japonci skleniti dogovor o gradnji, pridobiti vsa potrebna dovoljenja, kar bi najbrž trajalo leto dni. Sama gradnja pa bi trajala leto ali dve.

Termoelektrarna Trbovlje je tudi ocenila vrednost morebitne naložbe, ki bi po Žlakovih besedah znašala od 1,5 milijona evrov do dva milijona evrov na megavat inštalirane moči. Mitsubishi je izrazil pripravljenost, da bi to naložbo sofinanciral, nekaj denarja Žlak pričakuje s strani države in iz evropskih skladov.

Glede usode obstoječe termoelektrarne, ki ima 125 megavatov inštalirane moči, je Žlak povedal, da jo zaradi pomanjkanja energije Slovenija še potrebuje, zato leta 2010 načrtujejo obnovo generatorja in turbine, kar bo prineslo zanesljivo delovanje do leta 2015. Z obnovo kurišča in uporabo trdih goriv v kombinaciji z biomaso pa bi lahko trboveljska termoelektrarna postala toplarna, ki bi s toplotno energijo oskrbovala Trbovlje in delno Hrastnik.

Mitsubishi je referenčni objekt 250 megavatne moči postavil v japonskem Nakosu. Ker so bili rezultati poskusnega obratovanja nad pričakovanji, so se odločili tehnologijo uplinjanja premoga ponuditi tudi Evropi. Nekaj manjših termoelektrarn s podobno tehnologijo tako že deluje v Španiji, Belgiji in Italiji.