ECB je v luči finančne krize že osmega oktobra v usklajeni akciji z ameriško, britansko, kanadsko, švicarsko in švedsko centralno banko znižala ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka, potem ko jo je na rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB drugega oktobra pustila nespremenjeno.

V luči dejstva, da se pretresi na finančnih trgih vse bolj odražajo tudi v realnem gospodarstvu, številne članice območja z evrom pa so na robu recesije, se je ECB vse bolj osredotočila na spremembe monetarne politike v prid spodbujanja gospodarske dejavnosti.

"Nismo spremenili našega osnovnega mandata, ki je zagotavljanje srednjeročne cenovne stabilnosti, a ECB je v položaju, da zniža obrestne mere, ne da bi okrepila srednjeročne inflacijske pritiske," je že prejšnji teden poudaril član izvršnega odbora ECB Jose Manuel Gonzales-Paramo.
Trichet je njegove besede danes ponovil. "ECB je oktobra znižala obrestne mere, ker je ocenila, da so se negativni pritiski na srednjeročno cenovno stabilnost zmanjšali," je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP poudaril predsednik ECB. Umiritev pritiskov je pripisal padcu cen surovin, še posebej nafte, in zmanjšanju povpraševanja.

Trichet je pri tem pripomnil, da znižanje ključne obrestne mere za območje z evrom na novembrskem zasedanju Sveta ECB "ni gotovo, je pa možno".

"Vse naše odločitve temeljijo na našem primarnem cilju - cenovni stabilnosti. Vsaka nova usmeritev monetarne politike, za katero bi se lahko odločili na naslednjem zasedanju, nam mora dovoljevati, da tristodvajset milijonom sodržavljanov lahko zagotovimo 'lahko zaupate v stabilnost cen'," je pojasnil. V skladu s ciljem ECB naj inflacija na srednji rok ne bi presegla dveh odstotkov.

Gospodarski obeti

Glede gospodarskih obetov za evrsko območje je Trichet pripomnil, da napovedi niso pomirjujoče, globalna kriza pa predstavlja po njegovem prepričanju obdobje silovitih pretresov, ki so posledica poudarjene tržne korekcije.

O umirjanju inflacijskih pritiskov med drugim pričajo tudi danes objavljeni podatki o upočasnjevanju rasti monetarnega agregata M3, ki meri količino denarja v obtoku in predstavlja kazalec srednjeročne inflacije. Agregat M3 vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let.

Rast M3 je tako med januarjem in septembrom na letni ravni znašala 8,9 odstotka, medtem ko je bila med januarjem in avgustom še pri 9,2 odstotka. Skupna rast posojil zasebnemu sektorju pa se je v septembru v primerjavi z avgustom znižala z 8,8 na 8,5 odstotka. Obseg vezanih vlog se je septembra v primerjavi z avgustom povečal za nekaj več kot en odstotek.

Po mnenju analitikov podatki že pričajo o zaostrovanju razmer na finančnih trgih in govorijo v prid vnovičnemu znižanju obrestnih mer s strani ECB.

Odločitve o višini obrestnih mer ECB namreč v skladu s svojo strategijo monetarne politike sprejema glede na analizo podatkov iz dveh stebrov: realnega - sem spadata inflacija in gospodarska rast - ter monetarnega, ki vključuje analizo rasti posojil in denarja v obtoku.