Čeprav prvaki potencialnih koalicijskih strank zatrjujejo, da se kadrovskih vprašanj še niso lotili, je v SD že slišati razmišljanje o tem, kakšen bi bil lahko njihov kadrovski predlog. Ne glede na to, koliko strank bo v koaliciji, bi SD želela imeti več kot polovico (torej vsaj devet) ministrskih položajev. To utemeljujejo tudi z rezultatom na volitvah, saj bi imela SD tudi v primeru, če bi v vlado stopile tako LDS, Zares, Desus in SLS, v koaliciji več kot polovico poslanskih mandatov.
Erjavec kot kadrovski problem
Največji kadrovski problem, s katerim se ukvarjajo v SD, je Karl Erjavec. Na to, da bi še naprej vodil obrambno ministrstvo, kljub njegovemu agresivnemu vztrajanju ne želijo pristati. Zavedajo pa se tudi, da se ob imenovanju Erjavca na kateri koli ministrski položaj ne bodo mogli izogniti očitkom, da se odmikajo od tako poudarjanega načela kadrovanja po strokovnih merilih. Karl Erjavec je po včerajšnjem srečanju s prvakom SD ponovil, da želi DeSUS en resor več kot najmanjša koalicijska stranka, pa tudi, da si še vedno želi voditi obrambni resor. Pahor pa je še pred tem sestankom opozoril, kako je zanj pomembno, da nobena od strank, ki želi sodelovati v pogajanjih, ne postavlja pogojev glede koalicije.
V zadnjih dneh je – očitno tudi zaradi nezadovoljstva v LDS, ker prvakinja stranke Kresalova ni dobila mesta predsednice parlamenta – mogoče slišati napovedi, da naj bi liberalnim demokratom v bodoči vladi pripadla dva ministrska položaja (poleg pravosodnega, ki naj bi ga prevzel Aleš Zalar, je spet postalo aktualno razmišljanje o Katarini Kresal na čelu zunanjega ministrstva). Po tistem, ko je Matej Lahovnik (Zares) odločno napovedal, da se na mesta, ki jih je že zasedal (torej na gospodarsko ministrstvo), ne bo vrnil, je njegovo ime mogoče slišati v povezavi z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve.
Če bosta resor za visoko šolstvo in okolje ostala v rokah SD, sta najverjetnejša kandidata Ivan Svetlik in Franc Lobnik. Kot morebitne kandidate za ministrske položaje iz stranke Zares je poleg Lahovnika mogoče ujeti še imena Branka Lobnikarja (notranje zadeve), pa Majde Širca (kultura) in seveda Gregorja Golobiča. Špekulacij, da naj bi zasedel drugo mesto ministra brez listnice in imel podoben status kot Gaspari, prvak Zares včeraj ni potrdil.
»Bitka« za vlogojezička na tehtnici
Kot enega od mogočih resorjev, ki bi ga zasedel DeSUS, v SD omenjajo ministrstvo za zdravje. A medtem ko bi po naših informacijah v največji stranki na tem položaju z veseljem videli Boruta Miklavčiča, so nekateri v DeSUS bolj naklonjeni Dorjanu Marušiču. Kmetijski resor pa bi lahko – če bi stopila v vlado – pripadel SLS. Prav vprašanje, kaj je za stranko boljša rešitev – vstop v koalicijo ali mandat v opoziciji – je bila osrednja tema včerajšnje seje glavnega odbora SLS. Že pred sejo se je sešlo vodstvo stranke z ministri ter starimi in novimi poslanci SLS. Kot smo izvedeli, se je tehtnica na tem sestanku krepko nagnila v smer mandata v opoziciji (odločno za vstop v vlado naj bi se zavzel samo Stanislav Brenčič).
Več navzočih je menilo, da bi se stranka laže okrepila v opoziciji in morda bi ji v tej vlogi uspelo pridobiti tudi (potencialne) volilce iz parlamenta izpadle NSi. Obenem pa se zavedajo, da njihovi umirjeni poslanci ob precej bolj verbalno agresivnih poslancih SDS in SNS ne bodo prišli do izraza. Vendar se hkrati bojijo, da jim tudi koalicijska vloga ne omogoča napredovanja, še zlasti, če bo v vladi tudi Karl Erjavec oziroma DeSUS. Zato bi SLS vstop v koalicijo olajšalo, če DeSUS ne bi stopil v vlado in bi bila torej ljudska stranka jeziček na tehtnici. A je glavni odbor SLS potem, ko je po večurni razpravi izglasoval zaupnico predsedniku Bojanu Šrotu sklenil, da stranka ne gre v koalicijo in da bo torej naslednji mandat preživela v opoziciji.
